Lani je obseg naložb v vetrne elektrarne v EU dosegel 11 milijard evrov, v sektorju vetrne energije pa je bilo zaposlenih več kot 160.000 ljudi
V Evropski uniji je bilo lani postavljenih več vetrnih elektrarn kot katerih koli drugih. Statistike Evropskega združenja za vetrno energijo (EWEA – European Wind Energy Association) kažejo, da je imela vetrna energija lani 43-odstotni delež vseh na novo postavljenih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije in je tako prehitela vire, kot so plin, nafta, premog in jedrska energija.
Lani je bilo v državah Evropske unije zgrajenih za 19,651 gigavatov novih zmogljivosti za proizvodnjo električne energije. Od tega je 8,481 gigavatov (43 odstotkov) odpadlo na vetrno energijo, nekaj manj kot sedem gigavatov (35 odstotkov) na plin, 2,5 gigavata (13 odstotkov) na nafto, 762 megavatov (štirje odstotki) na premog in le 473 megavatov (dva odstotka) na nove hidroelektrarne.
Vsak dan 20 vetrnih turbin
Vetrna energija je po podatkih EWEA prvič postala vodilna energetska tehnologija v Evropski uniji. Lani je tako v Evropski uniji obratovalo za nekaj manj kot 65 gigavatov zmogljivosti vetrne energije, kar je za 15 odstotkov več kot leto pred tem, od tega je bilo 1,471 gigavatov ali 2,3 odstotka na morju. V povprečju je bilo lani vsak delovni dan postavljenih 20 vetrnih turbin, ob koncu leta pa je v bilo v sektorju vetrne energije, kjer je bil obseg naložb 11 milijard evrov, zaposlenih 160.000 ljudi.
Zmogljivosti vetrne energije, ki so bile zgrajene do konca lanskega leta, bodo v normalno vetrovnih letih proizvedle 142 teravatov električne energije, kar je 4,2 odstotka povpraševanja po elektriki v državah Evropske unije. Zmogljivosti vetrne energije bodo omogočile tudi znižanje letnih izpustov toplogrednih plinov za 108 milijonov ton, kar je enakovredno izpustom 50 milijonov avtomobilov.
Slovenija ni vetrovna dežela
Nemčija in Španija se med članicami EU borita za primat v razširjenosti vetrne energije. Lani je Nemčija za malenkost prehitela Španijo, precej pa so zmogljivosti povečale države iz tako imenovanega drugega vala razmaha vetrne energije, kot so Italija, Francija in Velika Britanija.
Deset članic Evropske unije razpolaga z več kot tisoč megavatov zmogljivosti vetrne energije, in sicer Nemčija, Španija, Danska, Francija, Italija, Nizozemska, Portugalska, Velika Britanija, Švedska in Irska. Avstrija in Grčija pa sta le malenkost pod tem pragom. Po ugotovitvah EWEA je bil lani tretji val pospešene gradnje vetrnih elektrarn. Močno so zmogljivosti vetrnih elektrarn povečale nove članice Evropske unije, kot so Madžarska, Poljska in Bolgarija, ter čakajoča na članstvo Turčija. Vetrne elektrarne imajo na severnem Jadranu in v Dalmaciji že nekaj let tudi naši sosedje Hrvati.
Prvi dve mali vetrni elektrarni pri nas je v Divači in Ajdovščini postavila Elektro Primorska oziroma njeno hčerinsko podjetja E3. Vsaka bo proizvedla od 2500 do 5000 kilovatnih ur električne energije na leto, kar je toliko, kot porabi povprečno slovensko gospodinjstvo. Namenjeni sta predvsem promociji izkoriščanja vetrne energije v Sloveniji. Izraba vetrne energije je v Sloveniji kljub nekaterim načrtom manj zanimiva, saj je pri nas, razen na nekaterih območjih, vetra premalo, povprečne hitrosti vetra pa so prenizke.
