Energijo trošimo po nemarnem. Ker je imamo pač še vedno več kot dovolj. Kako pomembno je vprašanje učinkovite rabe energije, bo znova postalo jasno ravno v prihajajočih zimskih mesecih, ko bodo v marsikaterem stanovanju radiatorji odprti »do fula« in zaradi zgodnejše noči v večini prostorov prižgane vse luči. Niti najmanj nenavaden pa ne bo niti prizor, ko bodo stanovalci v kratkih rokavih odpirali okna, da se bo temperatura v stanovanju vendarle nekoliko znižala in ta ista okna zaradi »boljšega spanca« pustili odprta tudi ponoči, namesto da bi preprosto zaprli radiatorje.
Da smo pri svojem »energetskem« obnašanju precej nepremišljeni, je potrdila tudi nedavna raziskava agencije Informa Echo o energetski učinkovitosti Slovenije. Raziskovalci, ki so anketirali 1078 gospodinjstev, so ugotovili, da največ gospodinjstev temperaturo v bivalnih prostorih vzdržuje okrog 21 stopinj Celzija, kar je blizu »optimalne«. Precej gospodinjstev pa temperaturo v bivalnih prostorih v času odsotnosti tudi zniža za nekaj stopinj. Ponovno se je potrdilo tudi dejstvo, da se poraba energije za ogrevanje z vsako stopinjo v povprečju poveča za pet do deset odstotkov. K rabi energije sicer precej prispevajo tudi drugi dejavniki, kot so toplotna izolacija, oblika stavbe, zunanja temperatura … Raziskovalci so odkrili še nekaj zanimivega: anketiranci so najučinkoviteje zmanjšali »uhajanje« energije z menjavo oken in vrat.
Sicer pa se je zopet več kot jasno pokazala nagnjenost človeka, da nečesa ne stori, dokler v to ni prisiljen oziroma dokler ga posledice nespametnega oziroma bolje rečeno potratnega obnašanja ne udarijo po žepu. Kot je pokazala raziskava, je ravno denar ključni razlog, ki porabnike energentov spodbudi k bolj racionalnemu oziroma bolj varčnemu obnašanju. Tako je denimo kar 23 odstotkov vprašanih energent zamenjalo zaradi nižje cene, zgolj pet odstotkov pa zato, ker ne onesnažuje okolja. Enak rezultat se je pokazal pri odgovorih na vprašanje, zakaj anketiranci v vsakdanjem življenju varčujejo z energijo. Kar 36 odstotkov jih je odgovorilo, da zaradi prihranka denarja, k temu pa je treba prišteti še delež od 51 odsotkov vprašanih, ki so odgovorili, da jih k varčevanju z energijo spodbujata tako prihranek denarja kot tudi varovanje okolja.
Povprečna poraba električne energije v gospodinjstvu znaša 3.513 megavatnih ur letno, slaba tretjina gospodinjstev porabi več elektrike, kot vzrok pa navajajo predvsem večje število naprav ali oseb v gospodinjstvu. Raziskovalci so ugotovili, da so anketiranci pravzaprav precej vestni pri uporabi naprav in razsvetljave. V 18 odstotkih gospodinjstev je namreč več kot polovico svetil varčnih, s čimer so lahko porabo električne energije zmanjšali kar za 40 odstotkov oziroma več. V 65 odstotkih gospodinjstev pa imajo tudi navado, da ob izhodu iz posameznega prostora ugasnejo luč, s čimer porabo električne energije zmanjšajo za vsaj deset odstotkov. Manj vestni pa so anketiranci z napravami zabavne elektronike in računalniki. 37 odstotkov gospodinjstev ima v stanju pripravljenosti televizijske sprejemnike in hi-fi naprave, računalnike pa v stanju pripravljenosti ohranja kar 51 odstotkov gospodinjstev. V kar 59 odstotkih gospodinjstev imajo ob računalniku ali televiziji občasno vklopljene naprave, kljub temu, da jih ne potrebujejo.
Ob tem se seveda postavlja vprašanje, ali ne bi država ljudi k spremembi obnašanja najbolj spodbudila s politiko, ki bi temeljila na finančnih sankcijah oziroma spodbudah. Večina anketirancev se tudi sicer zaveda vprašanja rabe energentov in okoljske problematike, vendar je raziskava pokazala, da so med anketiranci precejšnje razlike glede na starost, izobrazbo, višino osebnega prihodka in kraj bivanja.
Da je ravno učinkovita raba energije ključ do doseganja okoljskih ciljev, ki smo si jih postavili, so izpostavili tudi udeleženci konference o učinkoviti rabi energije, ki jo je prejšnji teden organiziral slovenski E-Forum.
Povečanje energetske učinkovitosti je v jedru vseh energetskih politik, je poudaril Pavel Gantar, predsednik državnega zbora, pod čigar okriljem je konferenca potekala. Ob tem pa je Gantar še dejal, da je ob povečanju energetske učinkovitosti treba spremeniti tudi druge politike – prometno, kmetijsko in okoljsko – in oblikovati konkretne spodbude. Na zaveze Evropske unije glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov je opozoril tudi direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janez Kopač, in spomnil, da ima Slovenija ambiciozne cilje na področju povečanja deleža obnovljivih virov in učinkovite rabe energije in zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
Oziroma, če si za konec izposodimo besede predsednice Slovenskega E–foruma Tanje Pucelj Vidovič: »Učinkovita raba energije ni le moralno, ampak preživitveno vprašanje. Podnebne spremembe so realnost in hkrati priložnost za premislek o današnji politiki, pravu, tehnologijah, razvoju.«
