Uredba o ekološko sprejemljivih pretokih
V zadnjem času se je dokaj žgočim razpravam, ali je gradnja velikih hidroelektrarn okoljsko res sprejemljiva, saj gre vsaj pri nekaterih za uničevanje življenjske pestrosti, pri drugih pa za vprašanje kakovosti podtalnice, pridružilo še razburjenje zaradi urejanja pravil delovanja malih hidroelektrarn. Slišati je bilo celo, da predlog uredbe o merilih za določitev ter načinu spremljanja in poročanja ekološko sprejemljivega pretoka (Qes) preprečuje gradnjo novih malih hidroelektrarn.
Interesno skupino za male hidroelektrarne je osupnilo soglasje ministrstva za gospodarstvo k predlogu uredbe Qes. To je pripravilo ministrstvo za okolje in prostor, Marko Gospodinjački pa pravi, da jo je ministrstvo za gospodarstvo potrdilo brez obljubljenega pogovora z interesno skupino.
Uredba določa izhodišča in merila za določitev ekološko sprejemljivega pretoka potokov in rek. Močan razlog za sprejetje uredbe so bili pogini rib v presušeni strugi Kamniške Bistrice, medtem ko so male hidroelektrarne še delovale. Objekt in naprava oziroma sistem naprav za odvzem vode mora biti po predlogu uredbe oblikovan tako, da ne omogoča rabe vode, kadar se pretok na območju nameravane posebne rabe zmanjša pod Qes.
Ustavitev projektov?
»Ogorčeni smo zaradi dejstva, da ste se z MOP v petek 13. novembra dogovorili dobesedno za našim hrbtom, in to kljub temu, da smo zaupali vašemu navodilu, naj do 23. novembra pripravimo dopolnila za predlog uredbe. Ta smo začeli pripravljati. Vaš ločen dogovor z MOP je torej nespoštovanje in žalitev našega dela in časa,« je ministru za gospodarstvo Mateju Lahovniku pisal Gospodinjački.
Pojasnil je, da je predlog uredbe za lastnike malih hidroelektrarn in za tiste, ki to nameravajo postati, vsebinsko in metodološko nesprejemljiv. Uredba za izračunavanje Qes po besedah Gospodinjačkega namreč določa tako visoke faktorje (sedemkrat višje od bavarskih), da bi obstoječe male hidroelektrarne morale zmanjšati proizvodnjo za 30 do 60 odstotkov, če bi uredba veljala tudi zanje. Po drugi strani pa uredba preprečuje vse nove naložbe v male hidroelektrarne.
Gospodinjački se je lotil tudi MOP. »MOP trdi, da je sprejem uredbe nujen, da bi lahko nadaljevali s podeljevanjem vodnih pravic. Resnica je, da več kot sto pobud za koncesijo že leta brez pojasnila stoji na Inštitutu za vode, očitno čakajoč visoke Qes, ki bi porušile ekonomiko projektov,« je malce ciničen Gospodinjački.
Opozarja še, da si bo vlada s sprejemom uredbe nakopala dodatne nevšečnosti, saj bo na podlagi pridobljenega pravnega mnenja uredba v nasprotju z zakonom o vodah. »Prav tako bomo o uredbi obvestili organe Evropske komisije s področja obnovljivih virov energije, saj na podlagi izračunov dokazujemo, da bo uredba povzročila velike negativne učinke na okolje (toplogredni plini), energetiko, gospodarstvo, javne finance in socialni položaj posameznikov,« napoveduje Gospodinjački.
Očitki nimajo osnov
»Po dolgotrajnih strokovnih usklajevanjih uredbe o Qes z ministrstvom za okolje in prostor smo kar najbolj uspeli, kolikor lahko okolje in narava še preneseta za proizvodnjo električne energije na razpršenih virih, kot so male hidroelektrarne na vodotokih v Sloveniji, uveljaviti veliko večino zahtevanih dopolnil,« Gospodinjačkemu odgovarja Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo.
Opozoril je, da sta obe ministrstvi vse od julija letos od interesne skupine za MHE nestrpno pričakovali konkretne predloge dopolnitev, ki pa jih žal ni bilo, čeprav je bil rok zanje večkrat prestavljen. »Tako smo na ministrstvu sami oblikovali popravke in ti so bili vsi sprejeti. Vaše pričakovanje, da bo lahko prav vsakdo še naprej brez omejitev, tudi brezobzirno do narave, izkoriščal slovenske vodotoke, je nerealno. Neurejeno stanje iz preteklosti je treba enkrat končati. Zaradi prava EU in zaradi nas samih. V usklajevanju smo dosegli uveljavitev pravila, da izračun minimalnega pretoka nikakor ne sme zmanjšati proizvodnje elektrike v posamezni mali hidroelektrarni za več kot 15 odstotkov, pa čeprav bo to morda še vedno kdaj povzročilo izsušitev kakšnega vodotoka,« trdi Kopač.
»Menim, da je uredba, ki je tudi s prizadevanjem ministrstva za gospodarstvo ustrezno zapisana, dostojen in ustrezen sestavni del okoljskega certificiranja malih hidroelektrarn v Sloveniji,« dodaja Kopač.
