S sončno elektrarno iz energije sonca proizvajamo do okolja prijazno elektriko, za to pa dobimo 15 let zajamčeno državno podporo.
Najprej ste bili lastnik sončne elektrarne z močjo 3,3 kW, potem ste jo povečali in zdaj je njena skupna moč 9,4 kW. Zakaj ste se odločili za razširitev?
Potem ko je približno leto dni delovala elektrarna z manjšo močjo, smo ugotovili, da je naložba dobra. Izračunali smo, da se povrne v razumnem času, to je sedmih do osmih letih. Ker smo imeli možnost, smo se odločili za večjo moč in zdaj že približno tri leta deluje elektrarna z močjo 9,4 kW.
Koliko električne energije proizvede na leto in koliko znaša subvencija, ki jo dobite od centra za podpore, ki deluje pri agenciji Borzen?
Na leto proizvede približno 10 MWh elektrike, kar je malo manj, kakor bi lahko pričakovali glede na priključno moč in v idealnih razmerah. Streha, na kateri je elektrarna, je sicer ustrezno obrnjena na jug in s pravim naklonom, vendar stoji hiša pod Šmarjetno goro in ta v pozno jeseni, pozimi in zgodaj spomladi vzame nekaj sonca, zato je količnik pretvorbe pri naši elektrarni le 1,08. Za vsako proizvedeno megavatno uro elektrike dobimo od države 380 evrov podpore, kar je tudi nekaj manj od upravičene, ker smo za postavitev elektrarne od ministrstva za gospodarstvo prejeli dva tisoč evrov nepovratnih sredstev. Za naložbo smo se odločili v času, ko je ministrstvo spodbujalo različne ukrepe za učinkovito rabo oziroma proizvodnjo energije.
Kako ste financirali naložbo?
Finančno konstrukcijo smo sestavili iz 40 odstotkov lastnih sredstev in 60 odstotkov bančnega posojila. Zdaj bi bilo razmerje morda drugačno, saj se je cena oziroma višina naložbe v enako veliko elektrarno spremenila. Pred leti smo za vat priključne moči plačali šest evrov, zdaj stane le še tri evre. Svetujem, da investitorji sestavijo podobno finančno konstrukcijo. Glede na višino obrestnih mer za bančna posojila – zdaj so na voljo različna zelena, eko, namenska posojila – je dovolj ugodno tudi razmerje od 70 do 80 odstotkov posojila in le 20 do 30 odstotkov lastnih sredstev.
Ali bi se račun izšel, če država ne bi izplačevala podpor za elektriko iz sončnih elektrarn?
Nikakor. Kar izračunajte. Vzemimo, da se odločite za večjo elektrarno z močjo 50 kW. Zaradi velikosti lahko na trgu dobite vat že za 2,7 evra, torej bo naložba vredna 135.000 evrov. Na leto takšna elektrarna proizvede vsaj 50 MWh elektrike, in če bi jo prodajali po tržni ceni, ki je razmeroma nizka, od 0,09 do 0,13 evra za kilovatno uro oziroma 130 evrov za megavatno uro, bi na leto iztržili 6500 evrov. Naložba bi se povrnila šele v 20 letih, nič prej. To pa ni smiselno naložen denar.
