Včerajšnja opozorilna stavka v podjetjih elektroenergetike in premogovništva je potekala brez večjih težav, po ocenah predsednika sindikata energetike Franca Dolarja je tudi uspela. Zaposleni v elektrogospodarstvu so zahtevali, naj vlada zaustavi vse dejavnosti za razdelitev petih elektrodistribucij na dva dela, torej tudi umakne točko o tem z dnevnega reda skupščin podjetij, ki bodo ta teden. Od ministrstva sindikat energetike prav tako zahteva, naj nadaljnje spremembe v energetiki izvaja zgolj ob ustreznem socialnem dialogu s sindikati, pri tem pa tudi ohranitev energetske lokacije v Trbovljah in takojšnjo odločitev o nadaljevanju proizvodnje v Rudniku Trbovlje-Hrastnik (RTH).
Ali stavka bo?
V petek so se predstavniki sindikata sicer sestali z direktorjem direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janezom Kopačem, ki je zagotovil, da bodo to točko skupščin spremenili tako, da bo manj konkretna, in da glasovanja o dejanski razdelitvi ne bo. Dolar je včeraj sicer dejal, da bo to, ali bodo na ministrstvu dogovor upoštevali, znano šele danes, po prvi skupščini, in sicer skupščini Elektra Ljubljana. Če dogovora ne bodo upoštevali, obljublja, da bodo sindikati stavko izvedli. Enako bodo storili tudi, če ministrstvo ne bo kazalo zanimanja za reševanje druge stavkovne zahteve.
Slišati je, da opozorilno stavko in napoved splošne stavke v elektrogospodarstvu podpirajo tudi vodilni v petih distribucijah, zato smo jih včeraj hoteli vprašati, kako odgovarjajo na te očitke in ali se jim zdi stavka v tem trenutku primeren način doseganja dialoga. Odgovor smo dobili le iz Elektra Gorenjska, da je stavka legitimna pravica delavcev in da imajo sindikati svoje aktivnosti, da pa uprava deluje v skladu z letnim načrtom in se ne vmešava v dejavnosti sindikatov.
Viljem Pozeb, do 15. septembra še poslovodja v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), je včeraj dejal, da so načrtovane spremembe zaradi evropskih direktiv in ugotovitev računskega sodišča nujne. Dodal pa je, da je bilo pred napovedanimi spremembami premalo socialnega dialoga in da je verjetno tudi premalo premišljeno, kaj se bo zgodilo s trgovskimi deli družb. O drugi stavkovni zahtevi o ohranjanju energetske lokacije v Trbovljah je dejal, da je to nujno. HSE že tako načrtuje prenovo v Termoelektrarni Trbovlje (TET), pogovarja pa se tudi z novim investitorjem v plinsko-parno elektrarno. Pozeb je potrdil tudi, da je HSE dobil tudi predlog obnove kurišča, ki ga trenutno obravnavajo strokovne službe holdinga. Prav tako je načrtovan sestanek z vodstvom TET, pri čemer je Pozeb poudaril, da je pri vlaganjih vendarle pomembna njihova ekonomičnost.
Po tednu dni ni nič bolj jasno
Trbovlje – Sedem tisoč opozorilno stavkajočim v elektrogospodarstvu in premogovništvu se je včeraj s posebno stavkovno zahtevo pridružilo tudi približno tisoč zaposlenih v zasavski energetiki – v RTH in TET. Predstavniki sindikata delavcev energetike so se z direktorjem direktorata za energijo Janezom Kopačem že pred opozorilno stavko načelno sporazumeli o nadaljnjem sodelovanju in izvedbo skupščin elektrodistribucijskih podjetij, a se o »zasavski stavkovni zahtevi« nobena stran ni posebej razgovorila. Ali to pomeni, da so stvari o zasavski energetiki tako jasne ali da je takojšnje odločanje o njej še zmeraj prevelik zalogaj za vlado?
Zasavski energetski sindikalisti pravijo, da stvari po tednu dni niso nič bolj jasne, kot so bile, ko so pogovori med vlado in sindikati prejšnji teden obtičali pri organiziranosti elektrodistribucijskih podjetij. Če se vlada do zasavske stavkovne zahteve v roku ne bo opredelila, bodo izpolnjeni pogoji za generalno stavko energetskega sektorja, napovedano za 14. september. V Zasavju pričakujejo, da bo 7000 zaposlenih v elektrogospodarstvu in premogovništvu takrat podprlo njihove zahteve za ohranitev energetske lokacije za Savo v Trbovljah z možnostjo kurjenja premoga iz RTH tudi po letu 2015 ter da vlada takoj sprejme odločitev o nadaljnjem odkopavanju premoga v RTH in o vlaganjih v obnovo kurišča v TET.
Odkopavanje premoga v RTH oziroma pravica TET do prednostnega dispečiranja sta se zaradi uporabe domačega premoga za časa Janševe vlade že znašla pred evropsko komisijo. Vendar evropska presoja ni edina ovira, da se vlada ne more dolgoročno opredeliti do zasavske energetike. Kaj bi nadaljevanje proizvodnje v RTH tudi po letu 2009 pomenilo za podjetje in TET kot njegovo edino odjemalko premoga, kaj za Zasavje in kaj za nacionalno raven, je v študiji že leta 2006 dokazoval sedanji minister za finance Franc Križanič. »Prenehanje proizvodnje v RTH bi pomenilo hujši udarec slovenski dodani vrednosti kot dvig DDV z 20 na 21 odstotkov, saj bi se slovenski bruto domači produkt v tem primeru zmanjšal za več kot 0,1 odstotka,« je tedaj zagovarjal Križanič. Zasavski energetski sindikalisti naj bi s podporo centrale ta teden napovedali obisk pri ministru.
Prihaja Borut Meh
Drugi dokaz za trditev, da čas ni najbolj primeren za odločanje o zasavski energetski lokaciji, so kadrovske menjave v vrhu večinskega lastnika TET, v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE). Petnajstega septembra, le dan po napovedani generalni stavki elektrogospodarstva, prevzame krmilo HSE v roke Borut Meh. To bo za seboj menda potegnilo še nekaj kadrovskih menjav, med njimi bo Meh prej ali slej zamenjal tudi nadzornike v TET, ki jih je imenoval še Jože Zagožen; od treh nadzornikov namreč dva, Drago Skornšek in Jaroslav Vrtačnik, prihajata iz HSE. Po nam dostopnih podatkih bo NS TET prihodnji teden razpravljal o strateškem poslovnem načrtu TET in z mrtve točke premaknil 30 milijonov evrov vredno prenovo kurišča. »Termaši« so o svojih nadzornikih skeptični, saj je imel HSE doslej že nekaj priložnosti, da se opredeli do investicije, pa tega ni storil. To je na drugi strani dober izgovor za gospodarsko ministrstvo, češ da se težko opredeli do vlaganj v zasavsko energetsko lokacijo, če ne pozna ne projektov ne stališč večinskega lastnika TET. Ker oba nadzornika TET, prihodnji prvi mož HSE in gospodarski minister Lahovnik prihajajo iz Šoštanja oziroma Velenja, niso iz trte izvite govorice, da bodo o zasavski energetiki očitno odločili Šaleki, in ne Ljubljana.
