Rast fotovoltaične industrije v svetu in doma je očitna in zdi se, kakor da je gospodarska in finančna kriza nista posebej prizadeli. Kljub temu proizvodnja elektrike v sončnih elektrarnah še vedno ni donosna oziroma konkurenčna, zato je deležna državne podpore. Ali je ta pri nas ustrezno urejena, kolikšna je lahko rast fotovoltaične industrije v prihodnjih letih in kaj to pomeni za slovenska delovna mesta, smo se pogovarjali z Matejem Guštinom, strokovnim sodelavcem Združenja slovenske fotovoltaične industrije.
Kdaj lahko pričakujemo, da bo elektrika, proizvedena v sončnih elektrarnah, postala konkurenčna drugim načinom proizvodnje brez državne podpore?
Cena fotovoltaike zelo hitro pada, in če se bo hitra rast naložb vanjo nadaljevala, bo v 15 letih električna energija iz fotovoltaičnih elektrarn najcenejša od vse iz obnovljivih virov. Že leta 2016 bo cenejša od električne energije, proizvedene iz biomase, leta 2019 pa od električne energije iz bioplinarn. Domnevamo, da lahko elektrika, proizvedena v sončnih elektrarnah, že leta 2020 postane konkurenčna na več kot 90 odstotkih evropskega trga električne energije.
Ali je rast slovenskega trga fotonapetostnih modulov primerljiva z evropsko?
Slovenski trg fotovoltaike je še v začetni fazi, kar pomeni, da lahko pričakujemo dokaj strmo rast, in sicer približno 60 odstotkov na leto. Umirjanje lahko pričakujemo po letu 2013, ko bodo stopnje rasti verjetno 30-odstotne. Skozi podobne razvojne faze je šel tudi nemški fotovoltaični trg, ki velja za najbolj razvitega na svetu. Njegova začetna razvojna faza se je končala že leta 2004, pozneje, do leta 2009, pa je rasel s povprečno 45-odstotno letno stopnjo.
Koliko je Slovenija uspešna pri spodbujanju naložb v sončne elektrarne v primerjavi z nekaterimi najbolj razvitimi evropskimi državami?
Slovenija je z uvedbo podporne sheme za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov storila najpomembnejši korak v družbo držav, ki se zavedajo trajnostnega razvoja na področju preskrbe z energijo. Seveda so mnenja o učinkovitosti takšnega delovanja različna, tako kot na drugih področjih, in predvsem odvisna od tega, katero stran kdo zastopa. Dejstvo je, da fotovoltaika, vse dokler se proizvodni stroški električne energije ne znižajo na tržne ravni, nujno potrebuje podporno shemo.
Kateri so drugi morebitni zaviralci teh naložb?
Glavni pogoj za uspešno delovanje trga fotovoltaike je, kot pri drugih panogah, stabilno in čim bolj predvidljivo okolje. V mislih imam predvsem spremembe podporne sheme, ki morajo biti napovedane in realne oziroma pričakovane. Na trg fotovoltaike močno vpliva veliko nihanje cen surovin, od česar je odvisna cena končnih proizvodov…
