Energetska prihodnost: Fukušima je postavila strateška vprašanja

Energetska prihodnost: Fukušima je postavila strateška vprašanja V zadnjih tednih je energetska politika sveta doživela velike pretrese, saj je v negotovosti celotna jedrska tehnologija.

V zadnjih tednih je energetska politika sveta doživela velike pretrese, saj je v negotovosti celotna jedrska tehnologija.

Ljubljana – Evropski cilji so se pomaknili proti sredini stoletja, ko so predvidene skoraj ničelne toplogredne emisije energetike. Slovenija pa se je znašla pred javno obravnavo nacionalnega energetskega programa, ki bo znova razvnel razprave o upravičenosti TEŠ 6, še posebno zato, ker ta projekt ni v skladu z evropskimi načrti. Razprave v Sloveniji se vrstijo, tako o energetiki kot o podnebnih spremembah, saj sta politiki precej bolj povezani, kakor se zdi na prvi pogled. Evropski načrti ju povezujejo, poseben poudarek je na učinkoviti rabi energije, katere cilji zaradi neuspešnosti dosedanjih ukrepov postajajo zavezujoči, in obnovljivih virih energije (OVE). To je tudi prihodnost Slovenije.

Za nacionalni energetski program (NEP) manjka še celovita presoja okoljskega poročila, nato bo sledila javna obravnava NEP, s katerim naj bi sledili strateškim smernicam Evropske unije, torej povečanju OVE ter ukrepom za spodbujanje učinkovite rabe energije. Najbolj pomembno pa je, da bomo morali imeti v Sloveniji več vetrnih elektrarn in hidroelektrarn – predvsem na spodnji Savi. Vsi glavni scenariji preskrbe z elektriko v NEP predvidevajo gradnjo šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj in pospešeno gradnjo elektrarn na obnovljive vire energije ter učinkovito rabo energije, dva nova scenarija pa predvidevata nove plinsko-parne elektrarne in gradnjo druge jedrske elektrarne.

Energetika v skladu s tem načrtuje nično stopnjo emisij. TEŠ 6 je po diagramu ustrezen projekt do leta 2020, po letu 2030 pa se pravokotnika emisij iz TEŠ ne da stlačiti v diagram brez prisilnega zmanjševanja proizvodnje. Evropska unija bo še naprej vlagala v razvoj tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika po pet milijard evrov, vendar okoljevarstveniki po pogovorih z raziskovalci opozarjajo, da bo do takrat, ko bo zajemanje in shranjevanje tone ogljikovega dioksida stalo le 20 evrov, preteklo še nekaj desetletij. Skratka, elektrika iz premoga in predvsem lignita ne bo poceni.

Več o deležih virov energije pri nas ter o prednostih in slabostih vsakega od njih izveste v preglednici.

Čedalje več emisij 
zaradi prometa

Zaradi predvidenega zmanjšanja emisij vseh drugih sektorjev bo po predvidevanjih leta 2050 polovico vseh emisij povzročal promet. Tudi ob zmanjšanju ponudbe nafte in višjih cenah. V Sloveniji povzroča promet še večji delež emisij kot v drugih državah, leta 2020 naj bi dosegel že 30 odstotkov. Zato je promet predmet čedalje več kritik, tudi iz nekaterih vladnih služb in strateških svetov. V Sloveniji prometa še nismo začeli interesno analizirati, nimamo celostne trajnostne prometne politike, je pa edini sektor, v katerem se bodo emisije še povečevale. Električni avtomobili namreč še dolgo ne bodo prevladovali na cestah.

Nafte ne bo zmanjkalo, pravijo analitiki, vendar bodo zelo pomembni postali način pridobivanja, vpliv na okolje in njena cena. Višja cena bo po drugi strani blagodejno vplivala tako na varčevanje z energijo kot na povečanje konkurenčnosti alternativnih goriv, ki nimajo spremljajočih katastrofalnih posledic, kot so, denimo: razlitje nafte v Mehiškem zalivu, mednarodni konflikti, nenehno čezmerno onesnaževanje zraka in hrup. Vse to bo vplivalo tudi na razpoložljivost in ceno kurilnega olja ter naftnega plina…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI