Slovenija ne potrebuje še ene jedrske elektrarne, potrebuje premišljeno okoljsko politiko, z jasnimi cilji izkoriščanja obnovljivih virov energije, s katerimi bomo v prihodnje zagotovili dovolj energije v vseh segmentih njene rabe, predvsem pa v stavbah, so bile uvodne besede Marka Umbergerja, predsednika Slovenskega društva za sončno energijo (SLOSE), na 10. posvetu Zgradbe, energija in okolje prejšnji teden v Portorožu. Eden od najboljših odgovorov na to trditev so pasivne hiše, je dvodnevni posvet sklenil Peter Gašperšič, eden od pomembnejših strokovnjakov za učinkovito rabo energije v stavbah.
Dvodnevno srečanje sta organizirala SLOSE in Kubus inženiring, udeležilo pa se ga je približno 250 slušateljev, med njimi največ arhitektov, strojnih inženirjev, projektantov gradbene fizike, gradbenikov, energijskih svetovalcev in ponudnikov gradbenih materialov in opreme. Po dvajsetih strokovnih predavanjih različnih strokovnjakov in številnih neformalnih pogovorih je Gašperšič v petih točkah povzel sklepe posveta. Prvi je, da v gradbeništvu za zdaj ni druge alternative kot gradnja pasivnih stavb, za katere lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo, da bodo postale aktivne (proizvajale bodo vsaj toliko energije, kot je potrebujejo za svoje delovanje). Drugi sklep je apel odgovornim v državi, naj zelo dobro premislijo, preden odpravijo subvencije za energijsko varčno gradnjo in obnovo starih hiš občanov. Tudi tretji sklep se nanaša na okoljsko politiko, ki bi morala s predpisom urediti, da se v prihodnje vse javne stavbe gradijo in obnavljajo v pasivnem ali vsaj nizkoenergijskem standardu. Četrti sklep govori o starih stavbah, ki so največji porabniki energije, njihova obnova pa lahko najbolj pripomore k zmanjševanju izpustov ogljikovega dioksida, zato je treba na ravni države čim prej posebno pozornost nameniti tudi temu. V zadnji točki pa je poudaril osebno odgovornost vseh strokovnjakov – projektantov, ki bi morali načrtovati le energijsko čim bolj učinkovite in kakovostne zgradbe ter investitorje seznaniti, katere najnovejše tehnologije in možnosti že obstajajo in jih je mogoče izvesti. To pomeni, da bi se morali odmakniti od veljavnih predpisov in delati še boljše, kot je predpisano.
Soglasje stroke: pasivna gradnja je pravi odgovor
Če lahko letos končno rečemo, da so vse v načrtovanje in gradnjo vpletene stroke, z arhitekti vred, med katerimi je bilo še lani precej vzvišenih nad pasivno tehnologijo, dosegle visoko raven soglasja, da je energijsko učinkovita gradnja edina prava, pa ne moremo reči, da njen pomen razume odgovorna politika. Med vsemi informacijami, ki smo jih lahko dobili na tokratnem posvetu, je najbolj odmeval podatek Eko sklada, da za zdaj v proračunu ni predvidenih nepovratnih sredstev za okoljske naložbe občanov v prihodnje. In to potem, ko je predstavnica sklada predstavila uspešno izvedene projekte pasivnih in nizkoenergijskih hiš, za katere so graditelji prejeli nepovratna sredstva, ter poudarila, da so ta zelo vplivala na odločitve investitorjev za takšno gradnjo. V zadnjem letu so tudi opazili, da je vse več zelo kakovostnih projektantov, ki brez večjih težav načrtujejo energijsko varčne stavbe in obnove starih stavb, kar potrjuje dejstvo, da vse širša strokovna in laična javnost sprejemata odgovornost do okolja in energijsko učinkovito gradnjo kot nujno. Odločitev države je nerazumljiva in neodgovorna, so se strinjali udeleženci. Očitno bodo graditelji v prihodnje tako kot pred leti spet prepuščeni sami sebi. Pojasnil pristojnih nismo dobili, saj se tudi tokrat, kljub vabilu, z ministrstva za okolje in prostor ni nihče udeležil posveta. Upati je le, da je odločitev povezana s trenutnimi kriznimi razmerami in ni dolgoročna.
V tujini spodbujajo trajnostni razvoj
Dejstvo o odpravi subvencij je še toliko bolj nerazumljivo po predstavitvi podatkov, koliko nepovratnih sredstev za premišljene in dobro načrtovane obnove namenja na primer mesto Dunaj. Če se investitor z obnovo približa pasivnemu standardu, lahko dobi do 160 evrov nepovratnih sredstev na kvadratni meter, če ga doseže, pa 60 evrov več. Drug primer je gradnja energijsko skoraj neodvisnega ekološkega naselja Hammarby znotraj mesta Stockholm, kjer je, pri 20 odstotkov višji investiciji, država primaknila kar 30 odstotkov. Trajnostna gradnja na Švedskem med drugim teži k čim manjšim migracijam prebivalcev, kar pomeni, da delajo v neposredni bližini svojih bivališč, da je poskrbljeno za odpadne vode, ki jih čistijo, preden jih spuščajo v okolje, in za reciklažo odpadkov. Ogrevanje in hlajenje sta lahko le daljinska, zanju pa izkoriščajo obnovljive vire energije. Naravne osvetlitve mora biti dovolj in umetne razsvetljave čim manj, urejenih mora biti tudi dovolj zelenih površin.
Odmik PURES je neodgovoren
Veliko pozornosti so udeleženci namenili predpisu o učinkoviti rabi energije v stavbah. Na okrogli mizi, na kateri so soočili mnenja še pred nedavnim precejšnja kritika omenjenega predpisa, projektant Bojan Mehle, in energijski strokovnjak Bojko Jerman, ter avtor dr. Peter Novak in arhitektka Tanisa Sterlekar Benulič, je bila razprava presenetljivo spravljiva. Vsi so se strinjali, da je bila odločitev ministrstva za okolje in prostor, da začetek obveznega izvajanja predpisa premakne z 1. julija letos na 1. julij 2010, slaba in neodgovorna. Po besedah dr. Novaka nas je to še bolj oddaljilo od izpolnjevanja zahtev kjotskega sporazuma, saj bi po njegovih izračunih z energijskimi obnovami in debelejšimi toplotnimi ovoji stavb lahko zmanjšali izpuste za osem odstotkov.
Predpis, ki ima določene pomanjkljivosti, kar priznava tudi njegov avtor, bi na ministrstvu morali ustrezno popraviti in ga čim prej začeti izvajati, so se še strinjali udeleženci okrogle mize, čeprav se je zdelo, da nekateri celo soglašajo, da predpisa niti ne potrebujemo. Bojko Jerman je poudaril, da ga zagotovo ne potrebujejo zasebni graditelji, saj že nekaj časa gradijo energijsko veliko bolj učinkovite in kakovostnejše hiše, kot bo predpisano. Vse več je tudi večjih investitorjev, ki gradijo za trg in posebno pozornost namenjajo učinkoviti rabi energije, je potrdila Stelekar Benuličeva. Dr. Novak pa je na koncu odgovoril na zelo tehnične očitke in poudaril, da morajo projektanti, ki načrtujejo stavbe, prevzeti večjo odgovornost in pripraviti kakovostne načrte, ki naj bi bili boljši, kot jih zahteva predpis, ki določa le minimalne standarde.
Naravna svetloba lahko pomeni prihranke
Kot že rečeno, je bilo v primerjavi s prejšnjimi leti na tokratnem posvetu zaznati veliko višjo raven soglasja o smiselnosti in nujnosti gradnje pasivnih hiš. Pri tem velja poudariti, da so največji miselni preskok naredili arhitekti, za katere je bila še lani, sicer malo posplošeno rečeno, značilna vzvišena drža glede te tematike. Tezo, da pasivni standard upošteva le količino rabe energije, zanemarja pa estetske vidike arhitekture in udobja uporabnikov zaradi manjših steklenih površin povsod razen na južni strani, so nekateri med njimi letos ovrgli. Strinjajo se, da se s premišljenim načrtovanjem arhitekture in s tem tudi velikosti in orientacije steklenih površin lahko doseže zelo dobro razmerje med energijsko učinkovitostjo, estetiko in udobjem. To sta drugi dan posveta, ki je bil namenjen dnevni svetlobi v stavbah, dokazala arhitekta Ivo Koritnik in Ljubomir Miščević, ko sta predstavila različne možnosti vstopa naravne svetlobe v prostore. Povedano sta potrdila strojna inženirja dr. Sašo Medved in dr. Matej Kobav, ki sta z izračuni dokazala, koliko lahko premišljena zasteklitev z dobrim senčenjem, ki ga lahko upravlja vsak uporabnik posebej, privarčuje električne energije za razsvetljavo. Prihranek je lahko celo 30-odstoten, kar je še zlasti pomembno pri velikih poslovnih in javnih stavbah, pri katerih se arhitekti pogosto odločijo za steklene fasade, je dodal v svojem predavanju Lars Bylund, norveški strokovnjak za vpliv naravne osvetlitve na energijsko učinkovitost zgradb.
V razpravah o potrebni dnevni količini svetlobe za ugodno bivanje in delo so udeleženci skupaj z Mihom Tomšičem z ZRMK poskušali odgovoriti na vprašanje, ali je to področje dovolj dobro urejeno s predpisi. Ugotovili so, da pravega predpisa sploh še nimamo, da pa se s podobnimi težavami srečujejo tudi v drugih državah EU.
Primerov dobre prakse je vse več
Tako kot vedno doslej je bil del predavanj namenjen predstavitvi dobrih praks. Arhitekt Andrej Kalamar je predstavil projekt energijsko varčnih stolpnic Gemini, pri čemer je poudaril, da sta pasivna in nizkoenergijska gradnja dejstvo, s katerim lahko skozi arhitekturo ustvarjamo pozitiven odnos do okolja in človeka. Arhitekt Jurij Sadar je predstavil Športni park Stožice, pri katerem so morali, upoštevajoč bioklimatske danosti na zemljišču – voda, veter, naravna osvetljenost in zemlja –, zasnovati energijsko varčen objekt. Arhitektka Alenka Kragelj Eržen pa je poudarila vlogo arhitekta pri celoviti energijski obnovi stavb.
Strojni inženirji so letos spregovorili o pasivnem hlajenju v stavbah, ki je bilo v primerjavi z načrtovanjem ogrevanja doslej prepogosto zanemarjeno. Dr. Marjana Šijanec Zavrl je predstavila koncept načrtovanja trajnostnega poletnega ugodja namesto hlajenja, Janez Lapajne pa je opisal možnost učinkovitega pasivnega hlajenja v nizkoenergijski športni dvorani v Škofji Loki.
