Ljubljana – Večino časa je državni zbor včeraj razpravljal o odgovorih ministra za okolje Karla Erjavca (Desus) na poslanska vprašanja: o poslovanju vodnega sklada, o plačilih dravskih hidroelektrarn za rabo vode državi in občinam pa o posledicah spoštovanja okoljskega standarda Natura 2000. Med razpravo o trditvah Vilija Trofenika (Zares), da dravske elektrarne občinam dolgujejo milijone evrov, kar je Erjavec odločno zanikal, je zbor skoraj razpadel.
Vili Trofenik (Zares) je celo izjavil, da Erjavca v vladi zavajajo, da elektrarne desetino cene prodane energije zadnja leta plačujejo državi in občinam, in zahteval preložitev razprave, da bi se minister bolje poučil. Zbor ni načrtoval glasovanj, zato je proceduralni predlog povzročil zaplet. Pri prvem glasovanju je navzočnost prijavilo 24 poslancev. Vseh je 90. V drugo 26. Po odmoru so se v tretje za las izognili razpadu. Navzočnost je prijavilo 46 poslancev, in ti so razpravo tudi preložili, da bi Erjavec preveril dejstva.
Zavajajo poslanca, ministra ali je nesporazum?
Že od leta 2007 Holding dravskih elektrarn občinam ne plačuje, kar bi po zakonu moral, je zatrdil Trofenik (Zares) in dodal, da ne napada sedanjega ministra Erjavca, saj je razlog za zagate zanj ravnanje prejšnje vlade Janeza Janše, ki je prepozno – šele leta 2008 – objavila uredbo o plačilih za leto 2007. Minister ga je zavrnil, da so dravske elektrarne leta 2007 plačale 13,5 milijona evrov koncesnine, od česar so občine dobile 7,9 milijona. Leta 2008 pa 17,9 milijonov evrov, občine pa so dobile 10,6 milijona. »Vse je plačano,« je zatrdil Erjavec. Trofenik pa je odvrnil, da Erjavca zavajajo in da potekajo sodni postopki, ki jih sprožajo prizadete občine. Erjavec se s tem, da v vladi nimajo pravih podatkov, ni strinjal in je Trofenika pozval, naj mu dokumente o sodnih postopkih pokaže. Dodal je, da gre morda za spore o koncesijski dajatvi za rabo stavbnih zemljišč, o čemer so bili tudi ustavni spori, a je Trofenik to zanikal in na koncu predlagal ter dosegel preložitev razprave.
Večina za Savo, nekaj Križaniču
Na Dravo se je nanašala tudi razprava o rabi denarja sklada za urejanje vodotokov, ki jo je zahteval Janez Ribič (SLS), tudi dolgoletni župan Dupleka, kjer Drava redno poplavlja. Erjavec je povzel, da pri vodotokih država varčuje že od osamosvojitve, politika je gasilska: odzove se, ko je poplava ali ko hudournik prestopi bregove in ko je škoda velika. Bolje bo, če bo za vode več denarja, v proračunu je načrtovano le za najbolj kritične primere. Dolgoročno nekatere projekte, tudi varstvo pred poplavljanjem Drave med Mariborom in Ptujem, načrtuje država s podporo evropskega denarja. V vodnem skladu je 25 milijonov evrov, 15 milijonov jih bo šlo za projekte na spodnji Savi. V skladu bi moralo biti še pet milijonov evrov, ki pa jih je zadržalo ministrstvo za finance, je še opozoril Erjavec.
Nekdanji gospodarski minister Andrej Vizjak (SDS) je pojasnil, da je prejšnja vlada investicije v spodnjo Savo dovolila, ker drugje projektov ni bilo in je denar stal, investicije pa se bodo povrnile s koncesijskimi dajatvami. Predvsem iz vladne koalicije so Vizjaka, ki je bil nekoč tudi župan Brežic, kritizirali, da je skrbel le za svoje območje. Erjavec pa je soglašal, da bi denar iz vodnega sklada namesto za nadstandard na Savi morali preusmeriti za najbolj nujne potrebe drugod. Po splošnih razpravah o odgovorih na poslanska vprašanja sklepov parlament ne sprejema.
Vir: www.delo.si
