Države članice so bile na osnovi Direktive 2009/28/ES dolžne posredovati v Bruselj nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije (AN OVE) za obdobje 2010–2020. Slovenija je to storila z majhno zamudo prejšnji mesec. Slovenski pogajalci so za Slovenijo izpogajali zavezo, da bo do leta 2020 delež OVE znašal najmanj 25 odstotkov v rabi bruto končne energije in najmanj 10 odstotkov v prometu.
Zakaj je ta dokument na spletnih straneh EU dostopen le v slovenskem jeziku, si lahko predstavljamo. Mislim, da v dano obljubo ne verjamejo niti snovalci tega dokumenta, saj drugače v državnem proračunu ne bi bilo »že rezerviranih« 80 milijonov evrov za plačilo kazni zaradi čezmernih izpustov toplogrednih plinov. Namesto da bi vlada ta sredstva namenila za gradnjo novih OVE proizvodnih enot, jih bo raje dala Bruslju. Dodatno dajemo na stotine milijonov za nove projekte tistih energentov, ki emisije toplogrednih plinov (TGP) povečujejo, predvsem premog in plin. Gradimo termoelektrarne in plinovode. Če bi samo denar, ki smo ga porabili v ta namen v zadnjih treh letih, vložili v OVE, bi že zdavnaj dosegli prag 25 odstotkov. Da so vlaganja v OVE tudi v naši državi donosna, pa kažejo številne ekonomske študije, ne nazadnje pa tudi proizvodna podjetja, na primer Bisol in KIV Vransko, ali proizvodnja peletov.
Zanemarjena vlaganja v obnovljive vire
Celotna dosedanja slovenska vladna politika je v nekaj zadnjih desetletjih temeljila na negativizmu. Skoraj izključno je ves čas vlagala energijo in denar v sklop racionalne rabe in zmanjševanja porabe energije, kar samo po sebi ni niti narobe. Narobe pa je, da je zanemarila vlaganja v OVE. Izjema so bila napačna vlaganja na področju biomase – gradnja daljinskih sistemov ogravanja. Napačna zato, ker takratna politična elita ni dovolila gradnje sistemov za soproizvodnjo električne energije in toplote, na kar je velik del takratne stroke tudi opozarjal, kolikor si je seveda upal. Prav tako bi na področju biomase storili zelo veliko, če bi ohranili lesno in pohištveno industrijo. Danes skoraj v celoti izvažamo proizvedene pelete in zelo velik del hlodovine. Tako levji delež dodane vrednosti in trgovske marže izplenijo v Italiji in Avstriji…..
Celoten članek: www.delo.si
