Nov vir denarja za okoljske naložbe

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki jo je vlada sprejela na redni seji 30. decembra lani, je bila v uradnem listu objavljena dan potem. To pomeni, da velja že ta mesec. Na posebnih računih dobaviteljev električne energije in fosilnih goriv končnim kupcem naj bi se že letos nabralo nekaj več kot 25 milijonov evrov. Končni kupci bomo namreč po novem na električno energijo in fosilna goriva plačevali prispevek oziroma dodatek. Tako zbrani denar bo v okviru programov za večjo energijsko učinkovitost in manjšo rabo energije, ki jih morajo po novem pripraviti dobavitelji energije, namenjen za subvencioniranje okoljskih naložb, ki jih bodo izvedla gospodinjstva ter tudi terciarni sektor, industrija in promet.Za končne odjemalce oziroma porabnike energije uredba pomeni, da bodo po novem energijo, ki je fosilnega izvora, torej tudi električno energijo, proizvedeno iz teh energentov, plačevali nekoliko dražje. Uredba določa prispevek za električno energijo 0,05 centa na kilovatno uro), enak bo dodatek za kilovatno uro toplote iz daljinskega omrežja, za standardni kubični meter zemeljskega plina bo dodatek 0,5 centa, za liter utekočinjenega naftnega plina in neosvinčenega motornega bencina 0,4 centa, za liter dizelskega goriva 0,2 centa, najvišja pa bosta dodatka za ekstra lahko kurilno olje in kurilno olje (1,0 in 1,1 centa na liter). Za povprečno gospodinjstvo v povprečno energijsko potratni enodružinski hiši, ki na leto porabi na primer približno 2000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, to pomeni 20 evrov večji letni strošek ogrevanja.

Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih, ki jo je vlada sprejela na redni seji 30. decembra lani, je bila v uradnem listu objavljena dan potem. To pomeni, da velja že ta mesec. Na posebnih računih dobaviteljev električne energije in fosilnih goriv končnim kupcem naj bi se že letos nabralo nekaj več kot 25 milijonov evrov. Končni kupci bomo namreč po novem na električno energijo in fosilna goriva plačevali prispevek oziroma dodatek. Tako zbrani denar bo v okviru programov za večjo energijsko učinkovitost in manjšo rabo energije, ki jih morajo po novem pripraviti dobavitelji energije, namenjen za subvencioniranje okoljskih naložb, ki jih bodo izvedla gospodinjstva ter tudi terciarni sektor, industrija in promet.

 

Za končne odjemalce oziroma porabnike energije uredba pomeni, da bodo po novem energijo, ki je fosilnega izvora, torej tudi električno energijo, proizvedeno iz teh energentov, plačevali nekoliko dražje. Uredba določa prispevek za električno energijo 0,05 centa na kilovatno uro), enak bo dodatek za kilovatno uro toplote iz daljinskega omrežja, za standardni kubični meter zemeljskega plina bo dodatek 0,5 centa, za liter utekočinjenega naftnega plina in neosvinčenega motornega bencina 0,4 centa, za liter dizelskega goriva 0,2 centa, najvišja pa bosta dodatka za ekstra lahko kurilno olje in kurilno olje (1,0 in 1,1 centa na liter). Za povprečno gospodinjstvo v povprečno energijsko potratni enodružinski hiši, ki na leto porabi na primer približno 2000 litrov ekstra lahkega kurilnega olja, to pomeni 20 evrov večji letni strošek ogrevanja.

 

S prispevki in dodatki zbrani denar – po izračunih ministrstva za gospodarstvo se ga bo letos nabralo nekaj več kot 25 milijonov evrov – se bo stekal na posebne račune velikih dobaviteljev električne energije, toplote iz distribucijskega omrežja, plina in tekočih goriv končnim odjemalcem oziroma v primeru manjših dobaviteljev na Eko sklad.

 

Zbrana sredstva bodo morali dobavitelji in Eko sklad v okviru programov, ki jih morajo za prihodnje koledarsko leto pripraviti najpozneje do 1. oktobra, nameniti za izboljšanje energijske učinkovitosti končnih porabnikov. Uredba določa še, da morajo dobavitelji programe pripraviti tako, da bodo na leto prihranili vsaj odstotek energije glede na dobavo v predhodnem letu. Natančneje to pomeni, da bodo lahko gospodinjstva in tudi terciarni sektor, industrija in udeleženci v prometu na osnovi pripravljenih programov upravičeni do sredstev oziroma subvencij, če bodo z različnimi ukrepi zmanjšali rabo energije. Uredba določa tudi mogoče ukrepe: vgradnja energetsko učinkovitih sistemov razsvetljave; uporaba energetsko učinkovitih gospodinjskih aparatov; vgradnja energetsko učinkovitih elektromotornih pogonov; povečanje učinkovitosti sistemov za pripravo komprimiranega zraka; obnova posameznih elementov ali celotnega zunanjega ovoja stavb; zamenjava kotlov za ogrevanje z novimi z večjim izkoristkom; regulacija ogrevalnih sistemov, ki vključuje vgradnjo termostatskih ventilov in hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema; vgradnja sprejemnikov sončne energije, toplotnih črpalk in drugih naprav za proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov energije ter vlaganje v učinkovito posodobitev sistemov za skupno ogrevanje in/ali hlajenje. Dobavitelji lahko v svoje programe vključijo tudi energetske storitve in ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, ki zmanjšujejo porabo drugih vrst energije oziroma goriv.

 

Uredba spada v širši paket ukrepov ministrstva za gospodarstvo za spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije in varčevanje z energijo ter s tem povezano zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Države članice EU morajo z energetskimi storitvami in drugimi ukrepi za povečanje energetske učinkovitosti v devetih letih (2008–2016) kumulativno privarčevati devet odstotkov energije. V bilanci oskrbe RS z energijo je predvideno, da bi do leta 2020 fosilna goriva za ogrevanje tako rekoč opustili, saj bomo le tako lahko dosegli cilje s področja obnovljivih virov energije in zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Uredba zato predpisuje tudi vsakoletno povečevanje dodatkov za fosilna goriva, ki se uporabljajo za ogrevanje, z izjemo zemeljskega plina, ki se uporablja v soproizvodnji toplote in električne energije.


Vir: www.delo.si

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI