V pol leta so hitrorastoče vrbe na degradiranih rudniških površinah zrasle precej manj kot v drevesnici, a so drevesa preživela – Gozdarji kljub skromnejšemu prirastu menijo, da so vrbe najboljša izbira
Trbovlje – Strokovnjaki Gozdarskega inštituta Slovenije so si prvič po šestih mesecih ogledali plantažo hitrorastočih vrb, ki jo je na hektaru in pol degradiranih rudniških površin na trboveljskih Kipah poskusno zasadil Rudnik Trbovlje–Hrastnik (RTH). S polletnim prirastom niso najbolj zadovoljni, ker pa so vrbe preživele, so optimistični.
Rudnik se je tako med prvimi gospodarskimi družbami pri nas odločil za poskusno pridelovanja lesne biomase v energetske namene in zasadil plantažo hitrorastočih vrb ter hkrati omogočil stroki, da testira in spremlja rast novih klonov vrb pri nas.
»Prvi pogled na plantažo je nekoliko skrb vzbujajoč, vendar so vsi potaknjenci zrastli v majhna drevesca, ki so preživela, in to je najpomembneje. Drevesca so nizka, a imajo očitno visoko stopnjo preživetja,« je dejal znanstveni sodelavec Gozdarskega inštituta Slovenije Gregor Božič. Rudniška jalovina na prvi pogled ni dobro hranivo za hitrorastoče vrbe, je povedal in dodal, da so bile kljub temu najboljša izbira, saj je večina drevesc preživela .
V letu dni bi morala sadika vrbe zrasti do višine pol metra, v štirih letih celo do štiri metre, so spomladi napovedali v RTH. Božič je povedal, da so hkrati z nasadom vrb na rudniških površinah zasadili še pilotni drevesni nasad v drevesnici Zadobrova pri Ljubljani, tik ob Savi. Ker tam zemlja ni obremenjena s težkimi kovinami, je prirast vrb dober, so biološko odporne na škodljivce in visoke do treh metrov.
Gregor Božič, ki je na Gozdarskem inštitutu poleg Nike Krajnc pristojen za rabo lesne biomase ali hitrorastočih drevesnih vrst, pravi, da se topoli obnesejo enako dobro kot vrbe. Na opuščeni deponiji komunalnih odpadkov na Ljubljanskem barju, kjer je danes igrišče za golf, so pred petnajstimi leti posadili nasad intenzivnih topolovih drevesnih vrst. Zemeljski plin je na območju opuščene deponije zelo močan, zemljišče pa degradirano in obremenjeno, a so nekateri kloni kljub temu dobro priraščali in potrdili pričakovanja o možnostih obnove degradiranih zemljišč s hitrorastočimi kulturami.
Odločitev RTH za nadaljevanje projekta obnovljivih virov energije oziroma nadaljnje sajenje rastlin za energetsko rabo in zbiranje lesne biomase na intenzivnih plantažah hitrorastočih drevesnih vrst zunaj gozda, bo odvisna predvsem od tega, ali se bo hitrorastoča vrba kot neavtohtona drevesna vrsta, vzgojena na Švedskem, na rudniški jalovini dobro obnesla.
Vir: www.delo.si
