Omrežnina še ne bo višja

Janez Kopač predloga Agencije za energijo, kot pravi, še nima v rokah, kljub temu pa je prepričan, da je utemeljen. Ne verjame pa, da bi lahko bila podražitev omrežnine uveljavljena že 1. januarja prihodnje leto. »Predlog bomo vsekakor poslali v vladno proceduro, preveriti ga morata tako Urad za makroekonomske analize in razvoj kot ministrstvo za finance. Končnega rezultata pa si ne upam napovedati,« je dejal Kopač.Povečanja drugih prispevkov v ceni elektrike Kopač ne napoveduje. Prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov oziroma za elektriko, proizvedeno iz zasavskega premoga v Termoelektrarni Trbovlje (država na leto zbere 8,5 milijona evrov), se ne bo povečal, za zdaj bo ostal enak tudi prispevek za obnovljive vire energije (predvidoma 40 milijonov evrov na leto). Kopač sicer opozarja, da se bo s povečevanjem deleža elektrarn na obnovljive vire energije moral povečati tudi ta prispevek, sicer ne bo dovolj denarja za zagotovljene odkupne cene.

Predlog Agencije za energijo za 2,5-odstotni dvig omrežnin še v vladno proceduro – Drugih podražitev elektrike za zdaj ne napovedujejo

 

Ljubljana – Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, je presenečen nad precej burnim odzivom na napoved 2,5-odstotnega povišanja omrežnin za elektriko, saj je povišanje majhno. V elektrodistribucijskih podjetjih se s povišanjem strinjajo, menijo pa, da je premajhno.

 

Janez Kopač predloga Agencije za energijo, kot pravi, še nima v rokah, kljub temu pa je prepričan, da je utemeljen. Ne verjame pa, da bi lahko bila podražitev omrežnine uveljavljena že 1. januarja prihodnje leto. »Predlog bomo vsekakor poslali v vladno proceduro, preveriti ga morata tako Urad za makroekonomske analize in razvoj kot ministrstvo za finance. Končnega rezultata pa si ne upam napovedati,« je dejal Kopač.

 

Povečanja drugih prispevkov v ceni elektrike Kopač ne napoveduje. Prispevek za zagotavljanje zanesljive oskrbe z uporabo domačih virov oziroma za elektriko, proizvedeno iz zasavskega premoga v Termoelektrarni Trbovlje (država na leto zbere 8,5 milijona evrov), se ne bo povečal, za zdaj bo ostal enak tudi prispevek za obnovljive vire energije (predvidoma 40 milijonov evrov na leto). Kopač sicer opozarja, da se bo s povečevanjem deleža elektrarn na obnovljive vire energije moral povečati tudi ta prispevek, sicer ne bo dovolj denarja za zagotovljene odkupne cene.

 

Direktorica Agencije za energijo Irena Praček predlog povečanja omrežnine utemeljuje z razvojnimi načrti za elektroenergetska omrežja, ki jih je potrdilo ministrstvo za gospodarstvo. »Poraba električne energije bo na podlagi zadnjih podatkov letos deset odstotkov manjša kot lani oziroma 15 odstotkov manjša kot leta 2007, ko je bila poraba v Sloveniji doslej največja. Posledica zmanjšane porabe je tudi manjši priliv omrežnine,« pravi Pračkova.

 

Agencija je pri predlogu dviga omrežnin po njenih besedah upoštevala tako manjši priliv omrežnine, pričakovanja upravljavcev omrežij kot zavezo za kar najmanjšo obremenitev odjemalcev. Tako je upoštevala samo upravičene stroške delovanja in vzdrževanja omrežij. »Kljub temu brez dviga omrežnine ne gre. Ta pomeni za povprečnega gospodinjskega odjemalca 2,5-odstoten dvig skupne cene oskrbe z električno energijo, kar znese 0,96 evra na mesec,« je povedala Irena Praček. Dodala je, da sedanje omrežnine veljajo od 1. januarja 2008.

 

Elektrodistribucijska podjetja so pričakovala večje povišanje, saj je, denimo, Elektro Ljubljana že dvakrat predlagal desetodstotno zvišanje omrežnin. Kot pravijo, sta bila predloga utemeljena, vsaj zaradi zadolženosti elektrodistribucijskih podjetij. »Omrežnine bo treba zvišati, če bi radi imeli pametna omrežja in večji delež električnih avtomobilov,« so prepričani v Elektru Ljubljana.

 

Da bo treba v omrežja vložiti še veliko denarja, opozarjajo tudi v Elektru Celje. Lani so v prenovo vložili 33 milijonov evrov, od tega so za slabo tretjino najeli dolgoročno posojilo. Za obnove, nadomestitve in nadgradnjo omrežij pripravljajo desetletne načrte (od 2009 do 2018), zato letošnje zmanjšanje porabe ni tako zelo pomembno.

 

»Omrežnina, ki bi morala biti glavni vir sredstev za vzdrževanje in širitev omrežja, še zdaleč ni dovolj visoka, da bi pokrila vse zahteve po širitvi omrežja, ki jih navajajo slovenski odjemalci električne energije v zadnjih letih. V Sloveniji se širitev elektrodistribucijskega omrežja financira iz

sredstev proste amortizacije, delno omrežnine, zelo velik del pa z najetimi posojili, kar je tudi razvidno iz javno dostopnih bilanc vseh petih slovenskih elektrodistribucijskih podjetij. Konca recesije ne more nihče zagotovo napovedati, prepričani pa smo, da bo prišel. Na ponoven zagon gospodarstva mora biti Slovenija pripravljena tudi tako, da primerno vzdržuje in širi elektroenergetsko omrežje,« pravijo v Elektru Primorska. V vseh omenjenih podjetjih tako zavračajo mnenje Roberta Goloba, direktorja Gen I, da je dvig omrežnine povsem nepotreben in da bi lahko več omrežja posodobili s posojili.


Vir: www.delo.si

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI