Potencial sončne in vetrne energije v Sloveniji

Avtor: Gregor Vertačnik Renato Bertalanič Inga Turk Agencija RS za okolje

Potencial sončne in vetrne energije v Sloveniji Veliko nihanje sončnega obsevanja Največ sonca in vetra ima Primorska Med obnovljivimi viri energije ima sončno obsevanje v Sloveniji velik potencial. V evropskem merilu se Slovenija uvršča med srednje osončene države; bistveno več sončnega vremena imajo sredozemske države, bistveno manj zlasti britansko otočje in Skandinavija. Letno število ur s sončnim vremenom znaša od okoli 1800 ur ponekod v visokogorju in v nižinah osrednje in zahodne Slovenije do skoraj 2500 ur na Obali. Na območje Slovenije v povprečju vsako sekundo vpade približno 3000 GJ ali 4000-krat toliko energije sončnega sevanja kot jedrska elektrarna Krško proizvede električne energije pri polni moči; kvadratni meter vodoravne površine letno prejme približno 4000-5000 MJ.

Največ sonca in vetra ima Primorska

 

Lega Slovenije med Alpami, Panonsko nižino in Jadranskim morjem vpliva na podnebne in vremenske razmere in s tem pogojuje izrabo sončne in vetrne energije. Potencial sončne energije je največji na Primorskem, kjer je sončno vreme razmeroma pogosto vse leto. Dobršen del Primorske je, zahvaljujoč burji in jugu, potencialno najprimernejši tudi za izrabo vetrne energije. Med najbolj prevetrena območja pri nas pa sodijo tudi izpostavljena višje ležeča območja, zlasti gorski grebeni.

 

Med obnovljivimi viri energije ima sončno obsevanje v Sloveniji velik potencial. V evropskem merilu se Slovenija uvršča med srednje osončene države; bistveno več sončnega vremena imajo sredozemske države, bistveno manj zlasti britansko otočje in Skandinavija. Letno število ur s sončnim vremenom znaša od okoli 1800 ur ponekod v visokogorju in v nižinah osrednje in zahodne Slovenije do skoraj 2500 ur na Obali. Na območje Slovenije v povprečju vsako sekundo vpade približno 3000 GJ ali 4000-krat toliko energije sončnega sevanja kot jedrska elektrarna Krško proizvede električne energije pri polni moči; kvadratni meter vodoravne površine letno prejme približno 4000-5000 MJ….


Celoten članek: www.delo.si
 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE