Protokol na sonce

Avtor: Borut Tavčar

Protokol na sonce Želena donacija ali sponzorska posoja od štirideset do sto limuzin serije 5 nemškega BMW slovenski vladi se je v deželi dotaknila vseh. Nekaj jih izraža splošno nezadovoljstvo z razmerami v državi. Ta del državljanov vladajočim, ki ne zmorejo preživeti s 3000 evri, solijo pa pamet številnim, ki morajo preživeti s 500 evri, ne bi privoščil niti fičkov, kvečjemu »zmahana« kolesa.Še več je tistih, ki domnevajo, da v tem sistemu nihče nikomur ničesar ne podari oziroma da podarjeno na koncu stane še več kot kupljeno. Navezujejo se tudi na tiste, ki ne zaupajo oblasti, in dodajajo, da je veliki BMW gotovo vse bolje preračunal kot služba za podnebne spremembe, ki predlaga dogovor.

Želena donacija ali sponzorska posoja od štirideset do sto limuzin serije 5 nemškega BMW slovenski vladi se je v deželi dotaknila vseh. Nekaj jih izraža splošno nezadovoljstvo z razmerami v državi. Ta del državljanov vladajočim, ki ne zmorejo preživeti s 3000 evri, solijo pa pamet številnim, ki morajo preživeti s 500 evri, ne bi privoščil niti fičkov, kvečjemu »zmahana« kolesa.

 

Ne kaže pozabiti, da so si sedanje vladajoče stranke v koalicijski pogodbi za cilj postavile 500 megavatov električne moči od sonca. Težava je, da zaradi katastrofe, ko so gradbeni inšpektorji zahtevali odstranitev vsaj šest sončnih elektrarn na strehah, državljani precej manj verjamejo tudi v drugi, okoljski del projekta z BMW. Pravzaprav v to, da ga je država sposobna izpeljati. Vrhunec absurda bi namreč dosegli, če bi postavili sončno elektrarno na vladno palačo na Gregorčičevi, potem bi pa iz nesojene stavbe ministrstva za notranje zadeve ob Litostrojski pridrveli gradbeni inšpektorji in zahtevali njeno odstranitev.

 

Nerešena so še vprašanja, kaj ima s protokolarnim voznim parkom opraviti služba za podnebne spremembe in zakaj je v projektu prav BMW. Tudi te odgovore, vsaj v obrisih, je mogoče izluščiti iz politike razvitih in urejenih držav. Proizvajalci avtomobilov so že pred časom ugotovili, da bo prihodnost bolj trajnostna in okolju prijazna. Kdor si na tem trgu ne bo izboril deleža, tistega ne bo več.

 

Nihče pa še ni prav ugotovil, kakšna bo ta avtomobilska prihodnost, električna, hibridna, morda vodikova … Zato je treba napasti na več frontah. Najlepše pa je na svojo stran pritegniti službe ali ministrstva za podnebne spremembe, ki bi sicer skoraj gotovo morali izbrati toyotine priuse. Električnih minijev (tudi ti so del flote BMW Group) ne bi mogli, ker so preprosto premajhni…


Celoten članek: http://www.delo.si/clanek/121446

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE