Sonce je najčistejša oblika energije. Kadar na strehah hiš vidimo sončne kolektorje menimo, da gre za vrsto zbiralnika za pridobivanje energije od sonca, a ni čisto tako.
Sonce je najčistejša oblika energije. Kadar na strehah hiš vidimo sončne kolektorje menimo, da gre za vrsto zbiralnika za pridobivanje energije od sonca, a ni čisto tako. Poznamo sončne kolektorje in sončne elektrarne, ki podobno izgledajo, a prvi zgolj ogrevajo vodo, medtem ko drugi proizvajajo elektriko. Proizvajanje elektrike s fotovoltaičnimi moduli nam po besedah direktorja Direktorata za energijo Janeza Kopača ne bi bilo zadosti za proizvodnjo vse elektrike, ki jo potrebujemo. Je pa to energija, ki nam bo resno, a ne edino energetsko oskrbo, lahko ponudila čez 15 do 20 let.
Elektriko, pridobljeno iz sončnih celic, država subvencionira in odkupuje po ceni 477 evrov za eno megavatno uro, medtem ko je tržna cena, 50 evrov. Subvencionirana cena je torej osemkrat višja od tržne, kar državo veliko stane, pravi Janez Kopač. Subvencijska shema je oblikovana tako, da se skozi leta zmanjšuje, saj so zaradi napredka nove gradnje vsako leto cenejše, a "kot sem dejal prej, bo elektrika pridobljena iz sončnih celic postala cenovno konkurenčna termoelektrarnam na premog v 15 do 20 letih".
Eko sklad in subvencije
Eko sklad dodeljuje sredstva občanom za različne ukrepe učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Odziv občanov na razpis je izredno velik, kar kažejo podatki o doslej prejetih vlogah za nepovratna sredstva. Od 16. junija lani do 27. julija letos je skupaj prispelo 5.760 vlog. Kar 70 odstotkov vlog je sklad prejel za naložbe v solarno ogrevalne sisteme.
Na skladu poudarjajo, da se spodbuda dodeli le za še neizvedene ukrepe in naložbe, kar pomeni, da morajo občani zaprositi za sredstva preden začnejo z naložbo, nato pa se z izdanim sklepom odobri pravica do nepovratnih sredstev. Do sedaj je bilo subvencionirano vgrajenih že za 18.500 kvadratnih metrov solarno ogrevalnih naprav.
Solarno ogrevalne naprave in sončne elektrarne
Solarno ogrevalne naprave se razlikujejo od sončnih elektrarn. Na Eko sklad prejmejo kar nekaj vlog za subvencioniranje sončnih elektrarn, pravi Vesna Vidič, sekretarka Eko sklada, a jih ne subvencionirajo. Kreditirajo jih le po ugodnejših pogojih, saj je proizvajanje električne energije na podlagi fotovoltaičnih modulov subvencionirano že z odkupno ceno tako proizvedene električne energije.
Solarno ogrevalni sistemi
Cena dveh kvadratnih metrov sončnega kolektorja znaša z montažo okoli 2000 do 2500 evrov. Direktor poslovalnice podjetja, ki deluje v Sloveniji, a je v lasti Italijanov, pove, da je subvencija v Italiji 55-odstotna. Subvencija sicer ni neposredno denarna, temveč je v obliki davčnih olajšav na obdobje petih let. "To je več kot polovična vrnitev stroškov kupcem samo iz naslova državne pomoči," pravi direktor podružnice Igor Paladin. Zaradi same narave kolektorjev se prihrani še energija zaradi neuporabe ogrevanja s klasičnimi sistemi, kot so električni bojlerji, plinske peči ali peči na kurilno olje, pri čemer se lahko peč za ogrevanje sanitarne vode 100-odstotno izključi od konca februarja do približno konca oktobra, dodaja Paladin.
Največ kolektorjev je po podatkih Eko sklada nameščenih v Osrednjeslovenski regiji, takoj zatem na Gorenjskem. Po podatkih podjetja pa so jih v zadnjem času prodali največ na Primorskem.
