Učinkovita raba energije, obnovljivi viri in jedrska energija ali kurjenje lignita?

Avtor: prof. dr. Gojko Stanič; direktor G. Stanič – Svetovanje, d. o. o.

Klimatologi, ki delujejo v mednarodni komisiji za podnebne spremembe v okviru OZN, ugotavljajo, da se ozračje segreva. Na podnebni konferenci OZN v Københavnu se hočejo politiki dogovoriti, naj se dopusti nadaljnje segrevanje ozračja še za 1,2 stopinje Celzija.Če se bodo v Sloveniji temperature povišale še za 1,2 stopinje, bodo poletja sušna in zelo vroča, zime pa milejše z več padavinami. Ker se bo v južnih državah EU podnebje precej spremenilo, lahko pričakujemo veliko migracijo prebivalstva v Slovenijo in severnejše evropske države. Ker se bodo verjetno stalili ledeniki, bodo alpske reke manj vodnate, a bolj hudourniške. Treba bi bilo zgraditi infrastrukturo zadrževanja rečne vode, sicer slovenski elektroenergetski sistem ne bo mogel več delovati usklajeno predvsem kot sosistem jedrske in hidroenergije.Lahko imajo prav tisti znanstveniki, ki trdijo, da se ozračje zaradi manjšega sevanja sonca ohlaja. Najvarneje bo, če poskrbimo za boljšo kakovost življenja in bolj zdravo življenje ne glede na segrevanje ali ohlajanje ozračja.Energetska učinkovitost Slovenije Slovenija je mala država v tem pogledu, da sama lahko le malo naredi za znižanje temperature ozračja Zemlje. V Sloveniji so v letu 2008 znašale emisije CO2 okoli 20 milijonov ton. Ponori CO2 v gozdovih so dosegli okoli 10 milijonov ton CO2. Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz kjotskega sporazuma zaradi 14 odstotkov prevelike emisije CO2, predvsem zaradi velikega povečanja avtomobilskega prometa. Če se po zagonu nove JEK 2 ustavi proizvodnja elektrike iz uvoženega in domačega premoga ter lignita, se emisije CO2 na leto zmanjšajo za skoraj štiri milijone ton.

Sredi oktobra so bile javnosti sporočene ključne informacije o gradnji šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6). Gre za paradržavno kapitalsko naložbo, vredno več kot milijardo evrov. Cena elektrike bo previsoka, doba eksploatacije TEŠ 6 zelo kratka, emisije CO2 in drugih toplogrednih plinov pa tolikšne, da bo Slovenija plačevala ekološke kazni. Tej naložbi bi se kazalo še pravočasno odpovedati, rudarje pa zaposliti na drugih boljših programih.

Stabilnost energetske oskrbe Slovenije

Klimatologi, ki delujejo v mednarodni komisiji za podnebne spremembe v okviru OZN, ugotavljajo, da se ozračje segreva. Na podnebni konferenci OZN v Københavnu se hočejo politiki dogovoriti, naj se dopusti nadaljnje segrevanje ozračja še za 1,2 stopinje Celzija.

Če se bodo v Sloveniji temperature povišale še za 1,2 stopinje, bodo poletja sušna in zelo vroča, zime pa milejše z več padavinami. Ker se bo v južnih državah EU podnebje precej spremenilo, lahko pričakujemo veliko migracijo prebivalstva v Slovenijo in severnejše evropske države. Ker se bodo verjetno stalili ledeniki, bodo alpske reke manj vodnate, a bolj hudourniške. Treba bi bilo zgraditi infrastrukturo zadrževanja rečne vode, sicer slovenski elektroenergetski sistem ne bo mogel več delovati usklajeno predvsem kot sosistem jedrske in hidroenergije.

Lahko imajo prav tisti znanstveniki, ki trdijo, da se ozračje zaradi manjšega sevanja sonca ohlaja. Najvarneje bo, če poskrbimo za boljšo kakovost življenja in bolj zdravo življenje ne glede na segrevanje ali ohlajanje ozračja.

Energetska učinkovitost Slovenije

Slovenija je mala država v tem pogledu, da sama lahko le malo naredi za znižanje temperature ozračja Zemlje. V Sloveniji so v letu 2008 znašale emisije CO2 okoli 20 milijonov ton. Ponori CO2 v gozdovih so dosegli okoli 10 milijonov ton CO2. Slovenija ne izpolnjuje obveznosti iz kjotskega sporazuma zaradi 14 odstotkov prevelike emisije CO2, predvsem zaradi velikega povečanja avtomobilskega prometa. Če se po zagonu nove JEK 2 ustavi proizvodnja elektrike iz uvoženega in domačega premoga ter lignita, se emisije CO2 na leto zmanjšajo za skoraj štiri milijone ton.

Če bo več zaposlenih delalo doma, če bo veliko vozil na električni ali hibridni pogon, če se spremeni kultura varčevanja z energenti, če bodo zgradbe energetsko učinkovitejše, je izpuste CO2 do leta 2015 mogoče znižati vsaj za štiri milijone ton, kakovost življenja pa je mogoče celo izboljšati.

Če se pogozdi gozdne površine, obrasle z grmičevjem, s kakovostnimi drevesi in se tako poveča ponore CO2 ter če se letni prirast gozdov poseka in pet milijonov ton lesne mase uporabi tako, da se vsaj štiri milijone ton vgradi v trajne predmete, zgradbe, rastlinjake, železniške pragove itd., bi bilo mogoče že po začetku delovanja JEK 2 dosegati ponor CO2 na leto v gozdu oziroma lesu za okoli 15 do 16 milijonov ton.

Slovenija lahko postane ena prvih držav na svetu, v kateri se absorbira več CO2, kot se ga izpusti v ozračje. Dokler bodo energenti v Sloveniji, državah EU in zlasti ZDA tako poceni, kot so danes, ne bo veliko narejenega niti glede kulture ravnanja potrošnikov niti glede uporabe energetsko manj potratnih zgradb, vozil in podobno. Mislim, da sedanja generacija človeštva nima pravice porabiti vseh dostopnih zalog nafte, zemeljskega plina in premoga. Spremembe se bodo zgodile, če se bo davčna obremenitev državljanov in poslovnih subjektov preusmerila v potrošnjo dobrin, zlasti tistih, ki so največji krivci za emisijo CO2 in drugih toplogrednih plinov, ter na nezdravo hrano.

Z nizko proizvodno ceno elektrike in toplote, namenjene daljinskemu ogrevanju in hlajenju, ter višjimi cenami elektrike in toplote za končne porabnike lahko država zbere veliko eko davčnih prihodkov. Večji davki na vse vrste potrošnje lahko zmanjšajo davčno obremenitev živega dela v Sloveniji s sedanjih 45 na največ 30 odstotkov in kapitala s sedanjih 20 odstotkov na največ 14.

Potrebna električna energija in izvoz elektrike

Na evropskem trgu zdaj elektrika stane 51 evrov za megavatno uro in 61 evrov pri pogodbah, ki se sklepajo za leto 2015. Za leto 2020 naj bi bila cena okoli 68 evrov za megavatno uro.

S pospešeno izgradnjo hidroelektrarn, črpalnih elektrarn v kombinaciji s pasovnim delovanjem JEK 1 in JEK 2 ali morda tudi JEK 3 je v Sloveniji mogoče doseči varno in zanesljivo proizvodnjo poceni elektrike in precej cenejše tople vode za daljinsko ogrevanje in hlajenje zgradb ter rastlinjakov in ribnikov. Z dobrim zaslužkom se lahko presežke elektrike prodaja na odprtem konkurenčnem evropskem trgu.

Z zaprtjem vseh termoelektrarn, vključitvijo novih hidroelektrarn ter povečanjem drugih čistih in obnovljivih virov elektrike se pojavi potreba po hitri zgraditvi vsaj JEK 2 na lokaciji Krškega najmanj z močjo 1100 megavatov.

Radioaktivni odpadki in jamstvo varnosti

JEK 1 deluje varno že 26 let. Tretja generacija jedrskih elektrarn je tehnološko in varnostno tako dozorela, da jih je treba na srečanju svetovnih politikov v okrilju OZN v Københavnu uvrstiti na seznam skoraj čistih energetskih virov, ki človeštvo lahko preskrbujejo na podlagi znanih nahajališč urana z električno in toplotno energijo najmanj 3000 let. Uporabljajo reciklirano gorivo, proizvodnjo pa lahko prilagajo dnevnim potrebam.

Naložba zasebnega kapitala in sredstva EU

Če se JEK 2 in spremljajoči projekti zgradijo samo z lastnim kapitalom, bi naložba v JEK 2 z zmogljivostjo 1100 megavatov znašala 2,8 milijarde evrov.

V toplovodno omrežje, če se daljinsko ogreva Ljubljano in druga slovenska mesta do razdalje 100 kilometrov, bi morali vložiti 500 milijonov evrov, od česar bi zasebni kapital financiral 250 milijonov, iz sredstev EU pa bi dobili najmanj 250 milijonov evrov.

Naložbena vrednost vlaganj zasebnega kapitala v rastlinjake in ribnike bi dosegala 200 milijonov evrov. Za pogozdovanje, energetsko varčevanje v zgradbah in druge obnovljive energetske vire pa naj se vloži vsaj sto milijonov evrov zasebnega kapitala.

Naložbena vrednost sofinanciranja infrastrukture pri gradnji hidroelektrarn in črpalnih elektrarn bi bila lahko okoli 300 milijonov evrov.

Naložbena vrednost zasebnega kapitala za proizvodnjo 1100 megavatov elektrike in koristno uporabo okoli 1000 megavatov toplotne energije, za naložbo v rastlinjake in ribnike ter druge ekološke programe bi torej skupaj znašala okoli 3,650 milijarde evrov.

Iz virov EU bi za naložbe v toplovodno omrežje lahko pridobili najmanj 250 milijonov evrov, za ribnike in rastlinjake 200 milijonov in vsaj 100 milijonov za popolnoma ekološke programe – skupaj torej okoli 550 milijonov evrov.

Naložbe v hidroelektrarne v vrednosti okoli milijarde evrov bi ob sofinanciranju JEK 2 v vrednosti 300 milijonov lahko postale tako dobičkonosne, da bi jih lahko zgradili z zasebnim kapitalom.

Ali JEK 2 ali TEŠ 6

TEŠ 6 z močjo 545 megavatov se bo gradil iz sredstev državnega podjetja in bančnih kreditov, praviloma brez zasebnega kapitala. TEŠ 6 naj bi na leto proizvedel 3545 gigavatnih ur električne energije in tudi veliko toplote. O naložbah v uporabo toplote ni javnih informacij.

Izkoristek bloka TEŠ 6 bo veliko večji od sedanjih blokov, saj se bo povečal na 43 odstotkov. Emisije CO2 se bodo s sedanjih 1,2 kg/kWh zmanjšale na 0,85 kg/kWh. TEŠ 6 bo z izpustom toplogrednih plinov precej obremenjeval ozračje.

Danes se sklepajo pogodbe o dobavi elektrike za leto 2015 po ceni 61 evrov za eno megavatno uro, tako da bo zelo verjetno TEŠ 6 v letu 2015 posloval s 35 milijoni evrov izgube. Nihče, ki o naložbi odloča, ne bo odgovarjal s svojim premoženjem, če se bo podražila naložba ali če načrtovana cena elektrike 71 evrov za megavatno uro ne bo dobila kupca. TEŠ 6 naj bi deloval le 40 let; domači dobavitelji bodo prispevali 15, tuji pa 85 odstotkov.

JEK 2

Naložba v JEK 2 je ekološko čista. Elektrika bo poceni in se bo zelo verjetno lahko prodajala s precejšnjim dobičkom na slovenskem in evropskem trgu.

Naložba ne angažira javnih, temveč zaradi mogočega čistega dobička v višini najmanj euribora plus pet do devet odstotkov na vloženi kapital zasebna sredstva in sredstva EU. Za slovenske vlagatelje bodo ustvarjeni pogoji za veliko in varno naložbo kapitala. Odprlo se bo veliko novih delovnih mest. Na toplovodnem omrežju in drugih spremljajočih objektih se bo lahko zaposlilo precej ljudi že v letu 2010. Kar 80 odstotkov naložbene vrednosti energetskega dela JEK 2 bi lahko opravili domači izvajalci, hidroenergetski, toplotni, prehrambni in ekološki del pa lahko v celoti izvedemo z lastnim slovenskim znanjem in delom.

Ker naj bi JEK 2 delovala 60 let z možnostjo podaljšanja obratovanja še za 20 let, bi s to naložbo Slovenci za dolgo samozadostno in varno rešili problem energetske oskrbe.

Javna razprava in politično odločanje

Predlagam, da o alternativi TEŠ 6 ali JEK 2 in obnovljivi viri odločamo volivci na bližnjem referendumu hkrati, ko bomo verjetno odločali o arbitražnem sporazumu o meji z Republiko Hrvaško.

Referendumski vprašanji bi se lahko glasili:

1. Ali se strinjate, da Slovenci vprašanja oskrbe z elektriko rešujemo prioritetno z gradnjo novih jedrskih elektrarn, hidroelektrarn in drugih elektrarn na obnovljive vire?

2. Ali se strinjate, da se opusti gradnja Termoelektrarne Šoštanj 6?

Čas je, da se Slovenci temeljito pogovorimo o teh alternativah in odgovorno odločamo o dolgoročno pomembnem vprašanju svojega življenja in razvoja ter tudi o usodi svojih otrok.


Vir: www.delo.si

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE