V ospredje obnovljivi viri in varčevanje z energijo

Avtor: Borut Tavčar

Priprava novega nacionalnega energetskega programa Energetske usmeritve do sredine 2010 – Novi energetski program na vlado marca, v državni zbor poleti – TEŠ 6 spet sporen Odbor državnega zbora za gospodarstvo meni, da bi morali več razpravljati o slovenski energetski politiki, saj je energetika med drugim ključna za prehod države v nizkoogljično družbo. Pred obravnavo novega nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika v sklepni fazi, je to še posebej pomembno.Minister Matej Lahovnik je povedal, da bo vladna procedura pri sprejemanju NEP končana spomladi, v državnem zboru pa naj bi bil sredi prihodnjega leta. Po Lahovnikovem pojasnilu se NEP iz leta 2004 ni uresničil, zato je nujna njegova prenova. Tudi zato, ker energetsko-podnebni sveženj evropske zakonodaje postavlja še bolj ambiciozne cilje, kot jih je imel stari NEP. Novi NEP bo po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača tako temeljil na treh stebrih, stabilnosti preskrbe z energijo, konkurenčnosti in trajnostnem razvoju. Med ključnimi izzivi sta minister in direktor posebej omenila gradnjo objektov na obnovljive vire energije, zlasti popolno izrabo hidroenergije (verige hidroelektrarn na Savi in Muri), prenovo termoenergetike in obenem izrabo domačega premoga v Termoelektrarni Šoštanj, izkoristek naprednejših tehnologij in nadaljevanje z jedrskim programom. Lahovnik je pri tem poudaril, da je treba odpreti pot drugemu bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2), hkrati pa podaljšati življenjsko dobo obstoječi elektrarni.

Priprava novega nacionalnega energetskega programa

Energetske usmeritve do sredine 2010 – Novi energetski program na vlado marca, v državni zbor poleti – TEŠ 6 spet sporen

Ljubljana – Odbor državnega zbora za gospodarstvo meni, da bi morali več razpravljati o slovenski energetski politiki, saj je energetika med drugim ključna za prehod države v nizkoogljično družbo. Pred obravnavo novega nacionalnega energetskega programa (NEP), ki je po besedah ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika v sklepni fazi, je to še posebej pomembno.

 

Minister Matej Lahovnik je povedal, da bo vladna procedura pri sprejemanju NEP končana spomladi, v državnem zboru pa naj bi bil sredi prihodnjega leta. Po Lahovnikovem pojasnilu se NEP iz leta 2004 ni uresničil, zato je nujna njegova prenova. Tudi zato, ker energetsko-podnebni sveženj evropske zakonodaje postavlja še bolj ambiciozne cilje, kot jih je imel stari NEP.

Novi NEP bo po besedah generalnega direktorja direktorata za energijo Janeza Kopača tako temeljil na treh stebrih, stabilnosti preskrbe z energijo, konkurenčnosti in trajnostnem razvoju. Med ključnimi izzivi sta minister in direktor posebej omenila gradnjo objektov na obnovljive vire energije, zlasti popolno izrabo hidroenergije (verige hidroelektrarn na Savi in Muri), prenovo termoenergetike in obenem izrabo domačega premoga v Termoelektrarni Šoštanj, izkoristek naprednejših tehnologij in nadaljevanje z jedrskim programom. Lahovnik je pri tem poudaril, da je treba odpreti pot drugemu bloku Jedrske elektrarne Krško (NEK 2), hkrati pa podaljšati življenjsko dobo obstoječi elektrarni.

 

Slovenija mora leta 2020 četrtino energije pridobiti iz obnovljivih virov energije (OVE). Lahovnik je dejal, da so sončne elektrarne doživele razmah po sprejetju uredbe o spodbujanju proizvodnje energije iz OVE, želi pa si še nekaj podobnega z vetrnimi elektrarnami. Opozoril pa je tudi na dolgoročnost odločitev v energetiki, zlasti zaradi dolgih postopkov sprejemanja državnih prostorskih načrtov. Kopač je opozoril, da 35 odstotkov vse končne energije porabi promet, pri tem pa Slovenija ni naredila še nič.

Ključne naložbe v energetiki so po Kopačevih navedbah gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj, verige hidroelektrarn na spodnji in srednji Savi, NEK 2, plinovodni sistem in elektroenergetsko omrežje. Pri tem je posebej omenil projekt gradnje daljnovoda do meje z Madžarsko (daljnovod Cirkovci–Pince). Ta projekt je v preteklosti na slovenski strani zastal, Madžari pa so svojega končali že pred petimi leti. Kopač je še pojasnil, da so Gen Energiji, ki je polovična lastnica NEK, naročili, naj pripravi vlogi za energetsko dovoljenje in za začetek priprave državnega prostorskega načrta za NEK 2. Ta projekt namreč hočejo vključiti v novi NEP. Plinovod od Ceršaka do Vodic gradijo (ta bo tudi del plinovoda Južni tok), razmišljajo pa tudi o plinovodu Jelšane–Kalce, ki bi imel povezavo s terminalom na Krku.

Andrej Vizjak (SDS) je menil, da krovni strateški dokument ne bi smel biti sprejet za izvedbenimi akcijskimi načrti in po tem, ko so nekateri projekti že zacementirani. Tako bo NEP ujetnik nekaterih projektov. Vizjak je imel v mislih zlasti šesti blok Termoelektrarne Šoštanj. Dejal je, da je nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) potrdil strateški načrt HSE do leta 2016, v katerem piše, da bo HSE potreboval dokapitalizacijo v višini milijarde evrov.

Matevž Frangež (SD) je dodal, da bi bilo bolje denar, ki je predviden za TEŠ 6 (1,1 milijarde evrov) vložiti v neposredne spodbude. Za te bi dobili še enako vsoto zasebnega denarja, skupaj z evropskim sofinanciranjem pa bi vsota po pesimističnem scenariju zrasla na pet milijard evrov. Zavzel se je za projekt NEK 2 in za verigo hidroelektrarn na Muri, kar so podprli tudi poslanci iz severovzhodne Slovenije. Podobno kot za skoraj povsem prezrto geotermalno energijo.

 

Odbor je v sprejetih sklepih med drugim poudaril, da je energetika ključna za učinkovito in uspešno transformacijo Slovenije v nizkoogljično družbo. Po oceni odbora je treba pred določitvijo dolgoročnih usmeritev pripraviti temeljito analizo prednosti in pomanjkljivosti posameznih strateških energetskih projektov, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti tudi energetski sanaciji stavb in prometu.


Vir: www.delo.si

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE