Kar zadeva podnebne spremembe, se v ZDA, poenostavljeno rečeno, vse začne in konča z rabo energije. Ta je glavni vzrok za globalno segrevanje kot posledico človekove dejavnosti – pri čemer ZDA daleč prednjačijo pred preostalim svetom, hkrati pa bo globalna otoplitev prizadela prav proizvodnjo in uporabo energije. Ni presenetljivo, da je bila energija ena od osrednjih tem obiska dvanajstih novinarjev iz EU, ki smo se seznanili z ameriškimi ukrepi za spopad s podnebnimi spremembami.
Velika večina, skoraj devet desetin ali natančneje 87 odstotkov izpustov toplogrednih plinov v ZDA izhaja iz proizvodnje in uporabe energije. Kakršno koli prizadevanje za njihovo zmanjšanje torej nujno trči ob eno najobčutljivejših točk na tej celini – življenjski slog z veliko porabo energije. Ta se sčasoma ne bo zmanjšala, marveč nasprotno: kot kažejo podatki in kot so nam pojasnjevali številni sogovorniki iz uglednih ustanov, trendi življenja na ameriški celini kažejo povečevanje porabe energije, ki ga ne bo zlahka ustaviti. Gre predvsem za (zlasti med upokojenci priljubljeni) populacijski pomik proti jugu in posebej jugozahodu. Ta na videz nima nič opraviti z večjo porabo energije – toda ljudje tam živijo na večjih bivalnih površinah, ki jih ohlajajo, kar potiska krivuljo porabe energije navzgor. Večja poraba energije pa potegne za seboj porast izpustov toplogrednih plinov in povratna zanka porabe energije in podnebnih sprememb se še bolj zateguje.
Naši sogovorniki v znanstvenih ustanovah so bili zaskrbljeni še zlasti zato, ker, kot so opozorili, številni učinki podnebnih sprememb na proizvodnjo in porabo energije v ZDA niso proučeni, čeprav so sicer očitni. Na primer, otoplitev bo povečala porabo energije za hlajenje in zmanjšala za ogrevanje. Spremembe padavin bodo imele pozitivne in negativne učinke na pridobivanje energije iz vodnih virov, močnejši orkani bodo verjetno povzročali motnje v pridobivanju nafte in plina v Mehiškem zalivu, kar se je že pokazalo ob orkanih Katrina pred štirimi leti in Ike lani. Zelo verjetno se bosta spremenila tudi vrednotenje in odnos do tehnologij za izrabo alternativnih virov energije, kar bo, seveda, vplivalo na strateške odločitve v zvezi z energijo.
Več energije za hlajenje
Raziskave učinkov podnebnih sprememb na proizvodnjo in porabo energije so bile doslej (v nasprotju z raziskavami v zvezi s proizvodnjo energije in njeno porabo) v ZDA omejene predvsem na proučevanje vplivov porabe energije v različnih zgradbah. Pri tem so bili upoštevani učinki globalne otoplitve na porabo energije za ogrevanje in hlajenje. Ugotovili so, da se potrebe po energiji za hlajenje povečajo za 5 do 20 odstotkov na vsako dodatno stopinjo Celzija otoplitve, za ogrevanje pa se zmanjšajo za 3 do 15 odstotkov; razpon v odstotkih vključuje različne predpostavke, na primer, povečanje deleža energijsko varčnejših stavb. Ker bo za hlajenje treba več energije, kot se je bo zmanjšalo za ogrevanje, strokovnjaki domnevajo, da bo globalna otoplitev zelo verjetno povzročila povečano porabo energije po večini ZDA v tako imenovanih časovnih konicah, torej takrat, ko je že tako ali tako potreba po energiji velika. Povečanje porabe prav v tem času pa utegne voditi v nesorazmerno povečanje naložb v infrastrukturo.
Ker skorajda povsod za hlajenje uporabljajo električno energijo in za ogrevanje predvsem plin ali kurilno olje, bodo po predvidevanjih podnebne spremembe posebno povečale porabo elektrike, zlasti na območjih, kjer doslej ali donedavnega niti niso potrebovali hlajenja, zdaj pa ga zaradi toplejšihh poletij potrebujejo. In ker skoraj polovico elektrike v ZDA (še vedno) pridobijo s premogom, bo ta porast povzročil porast izpustov toplogrednega ogljikovega dioksida – če se ne bo izboljšala energijska učinkovit, če se ne bodo okrepili drugi energijski viri in postopki za zajemanje in skladiščenje ogljika.
Strokovnjaki opozarjajo tudi na preostale vplive podnebnih sprememb na porabo energije, o katerih je manj znanega, ker še ni bilo opravljenih dovolj raziskav. Gre, na primer, za dejstvo, da klimatske naprave, poleg tega da ohlajajo zrak, iz njega črpajo vlago. Zato bo zelo verjetno porast vlage v ozračju ob globalni otoplitvi še pospešil porabo energije.
Globalna otoplitev – manj električne energije
Ker bo sicer marsikje bolj sušno, bo na razpolago manj vode, kar bo najbrž omejilo proizvodnjo električne energije na številnih območjih. Pridobivanje elektrike iz fosilnih goriv in v jedrskih elektrarnah je namreč povezano z razpoložljivostjo ustreznih količin vode za hlajenje. Študije napovedujejo, da bo že do leta 2025 zaradi pomanjkanje vode verjetno ogrožena proizvodnja električne energije v Arizoni, Utahu, Teksasu, Louisiani, Georgiji, Alabami, na Floridi, v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu. Zaradi pomanjkanja ustreznih količin vode se bo zaostril še problem ogrevanja razpoložljive vode. Uporaba toplejše zmanjšuje učinkovitost ohlajevalnih naprav v termoelektrarnah, toplejša voda v izpustih iz elektrarn pa utegne spremeniti sestav vodnih ekosistemov. Čeprav v odstotkih gledano vpliv toplejše vode na zmanjševanje proizvodnje električne energije ni videti pomemben, utegnejo že celo razmeroma majhne spremembe očitno vplivati na celotno ponudbo elektrike. Na primer, povprečno zmanjšanje njene proizvodnje v termoelektrarnah za samo en odstotek pomeni izgubo 25 milijard kilovatnih ur na leto, to je toliko, kolikor je porabita dva milijona prebivalcev ZDA v tem istem času.
Strokovnjaki nadalje opozarjajo na rezanje (samo s toplogredno porabo energije) še nekaterih vej, na katerih temelji zagotavljanje energije za porabo. Gre za dejstvo, da je znaten del ameriške energetske infrastrukture postavljen na obalnih območjih. Porast morske gladine, ki ga strokovnjaki zanesljivo napovedujejo kot posledico izpustov toplogrednih plinov, bo neposredno ogrozil številne elektrarne, rafinerije in druge energetske objekte. Posebno je ranljiva vzhodna ameriška obala in del obale ob Mehiškem zalivu.
Naslednje dejstvo so neurja in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki bodo po predvidevanjih pogostejši in intenzivnejši. Orkan Katrina leta 2005 je bil po mnenju nekaterih šele uvod v obdobje ekstremnih vremenskih pojavov, povzročil pa je za 15 milijard dolarjev neposredne škode na energetskih objektih, s še dodano posredno škodo. Na primer, po Katrini so morali na louisianski obali kar za šest mesecev zapreti obrat za predelavo plina Yscloskey. Svoje prispevajo tudi poplave in dejstvo, da je večina železniških prog speljana ob rekah, po tirih pa prepeljejo dve tretjini premoga v elektrarne. Ogroženi so zlasti Apalači in Srednji vzhod s poplavami ob Misisipiju. Močno ranljiva so tudi električna omrežja. V vročinskem valu leta 2006 je, na primer, odpovedalo kar nekaj transformatorjev, tudi takih, ki dovajajo energijo mestom z veliko prebivalci, denimo, St. Louisu v Missouriju in Queensu v New Yorku.
Ogroženi obnovljivi viri energije
Podnebne spremembe bodo verjetno prizadele tudi tisto, kar vidimo kot rešitev: obnovljive vire energije, kakor so hidroelektrarne, ki jih utegnejo napovedane suše spremeniti v neuporabne. Obnovljivi viri energije trenutno pomenijo 9 odstotkov proizvedene elektrike v ZDA. Pri tem so daleč naj pomembnejše hidroelektrarne, ki v ameriški energetski lonec prispevajo 7 odstotkov elektrike. So potencialno tiste, ki lahko zmanjšajo pritisk podnebnih sprememb, a so hkrati zelo pod njihovim vplivom. Na primer, vsak posamezni odstotek zmanjšanja padavin vodi v 2- ali 3-odstotno znižanje gladine rek. V rečnem sistemu v Koloradu vsak odstotek zmanjšanja vode v rekah povzroči 3-odstotno zmanjšanje proizvodnje elektrike, saj voda tam teče skozi več hidroelektrarn. Podnebne spremembe utegnejo prizadeti še preostale obnovljive vire energije in tudi t. i. alternativne vire, a za zdaj ni bilo opravljenih dovolj raziskav, da bi o tem lahko govorili z gotovostjo.
Najbolj ilustrativen primer, kako podnebne spremembe utegnejo vplivati na proizvodnjo energije, je Aljaska – ne v teoriji, temveč kar v praksi. Tamkajšnje temperature so porasle dvakrat toliko, kot so sicer drugje v ZDA, zato so posledice podnebnih sprememb že vidne. Zamrznjena in zasnežena tla so na Aljaski pomembna za transport pozimi. Otoplitev pa je zdaj mrzlo obdobje močno skrajšala, zaradi česar se je med drugim občutno skrajšalo obdobje, ko naprave v tundri za raziskovanje in črpanje nafte in plina lahko obratujejo. Odtajevanje permafrosta, na katerem so stavbe, naftovodi in plinovodi, črpališča in druge instalacije, vse te naprave ogroža in povzroča visoke stroške vzdrževanja. Pozitivno za lajšanje energetskega apetita je le tanjšanje ledu, kar olajšuje prevoz nafte z ladjami. A tudi to ima zagotovo svojo ceno, ki jo bo nekoč zanesljivo še treba plačati – zdi se namreč, da ima naše podnebje neskončni spomin, ki mu ne uide nobeno naše dejanje.
Vir: www.delo.si
