Kako se oblikuje cena električne energije na borzi in zakaj se je elektrika močno podražila, so raziskovali na RTV SLO. Povzemamo zanimive poudarke.
Čista proizvodna cena elektrike za megavatno uro (MWh) v Sloveniji se v zadnjih letih ni bistveno dvignila in naj bi stala od 45 do 60 evrov. Zviševati pa se je začela že več mesecev pred začetkom vojne v Ukrajini in končna cena elektrike za gospodinjskega odjemalca je bila ob koncu drugega četrtletja lani okrog 140 evrov za MWh.
Proizvajalci elektrike 20 odstotkov energije prodajo za tri leta vnaprej, 30 odstotkov za dve leti vnaprej, 30–50 odstotkov za leto vnaprej, do 20 odstotkov pa na dnevnem trgu.
Slovenija je del velikega elektroenergetskega sistema ENTSO-E, evropskega združenja sistemskih operaterjev elektroenergetskega omrežja iz 35 držav. Ena glavnih specifik združevanja trgov v Evropi je, da hkrati s trgovanjem z energijo poteka med trgovalnimi območji dodeljevanje razpoložljivih prenosnih zmogljivosti električne energije. Tako so bolje izkoriščene prenosne zmogljivosti, tveganje za tržne udeležence pa je manjše.
NEK, TEŠ in hidroelektrarne so ključni stebri proizvodnje elektrike v Sloveniji. Ob koncu leta je bila Slovenija skoraj 83-odstotno samooskrbna z električno energijo domače proizvodnje. Zaradi remonta NEK je bila med 1. oktobrom in 7. novembrom le 47-odstotna.
Hkrati je bil zaradi varčevanja s premogom od sredine oktobra ustavljen TEŠ. Slovenija je v tem obdobju uvozila skoraj 53-odstotkov elektrike, oziroma 680.153 MWh za zapolnitev deleža lastnih potreb.
Kako se določi prodajna cena elektrike na energetski borzi?
Trg na borzi električne energije delimo na sprotni trg (dnevni trg za dan vnaprej, trg znotraj dneva in izravnalni trg) in terminski trg. Terminski trg je relevanten za obvladovanje cenovnih in tržnih tveganj in obsega obdobje od enega meseca do več let vnaprej. Na lokalnih borzah poteka trgovanje z elektriko za dan vnaprej in znotraj dneva. V Sloveniji deluje borza z električno energijo BSP Southpool.
Najcenejše ponudbe so na trgovalnem portalu razvrščene na začetku, sledijo preostale, razvrščene od leve proti desni od cenejših do dražjih. Podobno so razvrščena tudi povpraševanja.
Trgovalni portal najcenejše ponudbe razvrsti na začetek, sledijo še preostale, od najcenejših do najdražjih, z leve proti desni. Na podoben način se razvrstijo povpraševanja, od najdražjih do najcenejših.
Najvišje so bolnišnice in šole, ki nujno potrebujejo elektriko. Sledijo industrija in gospodinjstva, ki jih zastopajo dobavitelji, saj gre za trg na debelo. Točka, kjer pride do preseka krivulj, predstavlja določitev količine električne energije proizvedene v določeni uri, ter cena električne energije na borzi po kateri bodo energijo vsi, ki so bili sprejeti in so levo od presečne točke cene in količine, prejeli plačano ali plačali.
Zakaj se je cena elektrika tako močno zvišala?
Cena električne energije na borzi, ki trguje z elektriko za dan vnaprej, se je v času med drugim in tretjim četrtletjem povišala za 98 %, na trgu za leto vnaprej pa za 108 %,. Andrej Gubina z ljubljanske fakultete za elektrotehniko poudarja, da je razlog strukturne narave: »V Evropi smo imeli težave z neravnovesjem proizvodnje in porabe že nekaj let, a k problemu nismo sistemsko pristopili. Tu so še premajhna vlaganja v razvoj in infrastrukturo proizvodnje ter v prenosne zmogljivosti električne energije.« Zaradi okrevanja po epidemiji se je povečalo tudi povpraševanje po elektriki. Z vsako ugasnjeno jedrsko elektrarno v Nemčiji s poleg tega zmanjša količina zanesljivo proizvedene električne energije v Evropi. Občasni izpadi jedrskih elektrarn v Franciji in suša, ki je močno vplivala na proizvedeno elektriko iz hidroelektrarn, so prav tako vplivali na ceno električne energije na borzi in botrovali podražitvam.
Morda vas zanima tudi:
Ceno električne energije na borzi določa plin
Med razlogi za podražitev elektrike so zahteve zelenega prehoda, saj obnovljivi viri energije v Evropi vztrajno izrivajo termoelektrarne. Ceno elektrike na borzah na dnevnem trgu v EU tako ne določajo več premogovne elektrarne, temveč dražje plinske elektrarne – cena elektrike se določi glede na ceno, ki jo ponudi zadnja elektrarna na zemeljski plin na dnevni dražbi.
Ekonomist Maks Tajnikar pravi, da je oblikovanje cen na evropskem elektroenergetskem trgu zadnje čase špekulativno in nima kaj dosti opraviti z »normalnim« trgom: »Ta trg je danes oblikovan na način, da ustreza trgovcem, ne pa proizvajalcem in tudi ne potrošnikom. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je elektroenergetski trg nastal zato, da bi o njega imeli korist potrošniki.«
Po njegovem mnenju bi morali stremeti k bolj robustnemu sistemu, ki bi prenesel tudi nepredvidljive razmere: »Če bi se plinska pipica zaprla, imamo le en izhod – več električne energije. Zelo pomembno je, da zmogljivosti, ki jih imamo, do konca izkoristimo. Narediti moramo vse, da manjkajoči delež pokrijemo z domačo proizvodnjo in ustvarimo tudi nekaj rezerve.«
Tajnikar še meni, da bi bilo popolnoma dovolj, če bi imeli le enega trgovca, ki bi uvažal in izvažal elektriko: »To je lahko le Eles, ki ima prenosne zmogljivosti, a mora delovati neprofitno. Njegovo poslanstvo ni ustvarjanje dobička, temveč zagotavljanje elektrike.«
