Če bodo cene terminskega zakupa elektrike na za nas najpomembnejših borzah v prihodnjih letih upadle, kot napoveduje direktor Elesa Aleksander Mervar, se nam brez podaljšanja vladnih ukrepov obeta občutna podražitev elektrike za gospodinjstva. Nujne posodobitve in spremembe distribucijskega omrežja bodo v prihodnje ustvarile tudi pritisk na omrežnine, ki bodo morale biti višje.
Aleksander Mervar, direktor Elesa
Razmere na energetskih trgih se po zahtevnem letu, ki je sledilo ruski invaziji na Ukrajini, umirjajo. V Evropi smo sicer po besedah Aleksandra Mervarja imeli izjemno srečo, da je bila zima mila. Če bi bila zima huda, bi bilo lahko precej drugače. A kriza je izpostavila pomen zanesljive energetske oskrbe za države, zato je toliko bolj pomembno vprašanje, kaj bo Slovenija naredila za stabilnost oskrbe in elektroenergetskega omrežja v prihodnje.
Slovenski energetski sistem bo sicer v prihodnjih letih deležen velikih vlaganj. Razvojni načrt distribucijskega operaterja z električno energijo SODO po grobih ocenah v naslednjih desetih letih predvideva za 3,5 milijarde evrov naložb. Znesku je treba prišteti še za 800 milijonov naložb Elesa v prenosno omrežje, tako da pridemo skupaj na 4,3 milijarde evrov naložb v omrežje.
Aleksander Mervar opozarja, da smo v veliko težjem položaju, kot se zdi na prvi pogled: »Slovenija trenutno razen samooskrbne fotovoltaike ne gradi nič pomembnega. Projekt HE Mokrice je ustavljen, elektrarn na srednji Savi in Muri ni. Poraba se je sicer res zmanjšala, saj je vpliv visokih cen tako pri gospodinjskem kot pri negospodinjskem odjemu povzročil padec. Ne pozabimo pa, da je Slovenija zadnji mesec neto izvoznik električne energije. Vsa ta gradnja fotovoltaike se že pozna v negativnih cenah električne energije.«
Za megavatno uro od 155 do 160 evrov
Cena elektrine energije na borzah za megavatno bo po njegovih napovedih prihodnje leto od 155 do 160 evrov. V letu 2025 bi lahko bila za približno 20 evrov nižja, nato pa bi se v 2026 oblikovala okrog 115 evrov. »Cene tako nikoli več ne bodo pri 50 evrih za megavatno uro, saj potem v Sloveniji nikoli ne bi imeli drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško, ker bi imeli z njim na leto milijardo evrov ali več izgube. Marginalna cena v Evropi bo, tako kot lani, zamejena pri ceni nove nuklearke,« pravi Mervar.
Položnice dražje za 25 do 60 odstotkov
Po njegovih napovedih se bo cena elektrike za gospodinjstva z novim letom precej dvignila, če vlada ne bo podaljšala regulacije cen. A cena elektrike je samo ena izmed postavk na računu, tako da bodo zneski na položnicah višji od 25 do 60 odstotkov. Vprašanje pa je, kakšna je poslovna politika trgovcev, kam bodo šle cene na borzi. Kakor pravi Mervar, so na najslabšem trgovci, ki so vezani na kupovanje elektrike na borzi in je ne proizvajajo za stroškovno ugodno ceno glede na prodajno: »Ne morem pa špekulirati, kaj bo naredila vlada, a kot vem, preučujejo različne možnosti.«
Glede dozdajšnjih ukrepov vlade na tem področju sicer pravi, da je bilo ogromno narejenega – vlada je glede cen elektrike za gospodinjstva in malega poslovnega odjema odreagirala takoj, kar zadeva velike odjemalce, pa razume določene pomisleke.
