Omrežnina po novem: zakaj bo to zimo nekoliko nižja

106,8K

Zaradi novega načina obračunavanja omrežnine, ki je začel veljati 1. oktobra 2024, se je način zaračunavanja uporabe elektroenergetskega omrežja za gospodinjstva precej spremenil.

Najprej kratko pojasnilo: omrežnina je plačilo za uporabo elektroenergetskega omrežja. Z njo plačujemo distribucijskim podjetjem, da lahko elektrika varno in zanesljivo pride od elektrarn do naših vtičnic.

Na računu se omrežnina pojavi v dveh delih:

• omrežnina za obračunsko moč (plačilo za »velikost priključka«, torej za to, kakšne konice porabe omrežje omogoča),
• omrežnina za porabljeno energijo (plačilo za to, koliko kilovatnih ur elektrike dejansko porabimo).

V nadaljevanju razložimo, kako deluje omrežnina po novem, zakaj bo ta zima za gospodinjstva nekoliko ugodnejša in kako lahko z drobnimi prilagoditvami svoje porabe znesek na položnici še dodatno znižate.

---

Kazalo:

• Prve izkušnje z novim obračunavanjem omrežnine
• Predstavitev časovnih blokov
• Cenik omrežnine
• Kaj je dogovorjena obračunska moč?
• Kako se izogniti prekoračitvam in znižati omrežnino po novem?
• Primerjava novega obračuna omrežnine s predhodnim

---

Pametna raba elektrike omogoča nižje stroške omrežnine. Z novo metodologijo lahko uporabniki prihranijo z načrtovano porabo in uporabo naprav v ustreznih časovnih blokih.

 

Prve izkušnje z omrežnino: koliko omrežnina po novem res stane?

Pred spremembo je omrežnina predstavljala približno četrtino celotnega računa za elektriko. Po prvem letu novega sistema se je pokazalo:

• v nižji sezoni (pomlad, poletje, zgodnja jesen) je omrežnina pogosto celo nižja kot prej,
• v višji sezoni (pozna jesen in zima), ko je omrežje močno obremenjeno, se strošek omrežnine poveča.

Kljub tem razlikam skozi leto pa je letni strošek omrežnine za povprečno gospodinjstvo ostal približno enak – še vedno okrog četrtina računa za elektriko. Nekateri so celo opazili znižanje, predvsem tisti, ki so:

• prestavili del porabe v cenejše časovne bloke,
• hkrati ne uporabljajo več toliko naprav naenkrat,
• znižali obračunsko moč, ko so videli, da prejšnjih konic sploh ne dosegajo.

Marsikdo, ki je imel v preteklosti 7 kW obračunske moči, danes po spremljanju porabe ugotovi, da mu zadostuje 4–5 kW.

Več so začeli plačevati predvsem tisti, ki za ogrevanje uporabljajo elektriko (npr. direktno električno ogrevanje, starejše sisteme), ker imajo pozimi visoke konice porabe.

 

Tako so po posameznih sezonah po novem razporejeni časovni bloki glede na ure in obdobja:

 

Po novem se omrežnina obračunava s petimi časovnimi bloki, vendar se v enem dnevu vedno izmenjujejo le trije, odvisno od letnega časa in od tega, ali gre za delovni ali dela prost dan. Bloki so razvrščeni od 1 do 5, pri čemer pomeni blok 1 najdražji čas uporabe omrežja, blok 5 pa najcenejšega.

V višji sezoni, torej pozimi, ko je poraba elektrike največja, so čez delovne dni vključeni dražji bloki, zlasti v dopoldanskih in večernih urah. V nižji sezoni, predvsem spomladi in poleti ter ob vikendih, pa prevladujejo cenejši bloki, zlasti ponoči in zgodaj zjutraj. Tabela prikazuje, kako se ti bloki čez 24 ur razporedijo in zakaj je za stroške omrežnine pomembno, kdaj uporabljamo večje porabnike elektrike.

 

Omrežnina po novem po letu 2025: ključne spremembe za gospodinjstva

Agencija za energijo je po prvih mesecih novega sistema naredila dodatne popravke pravil za obračunavanje omrežnine. Cilj je bil ublažiti stroške v zimskih mesecih, ko je nezadovoljstvo gospodinjstev največje, in obenem ohraniti spodbudo za bolj enakomerno porabo elektrike.

 

1. Znižanje omrežnine za najdražji časovni blok 1

Največ pozornosti je pritegnil časovni blok 1, saj gre za del dneva, ko je omrežje najbolj obremenjeno in je omrežnina za obračunsko moč najvišja. To so ure, ko večina ljudi pride domov, kuha, ogreva, polni električne avtomobile in uporablja druge večje porabnike.

Z dopolnitvijo metodologije, ki je bila objavljena v Uradnem listu), se uvaja t. i. model 50–70–90:

• v višji sezoni 2025/26 (november 2025 – februar 2026) bo omrežnina za časovni blok 1 znižana za 50 %,
• v naslednji višji sezoni 2026/27 bo blok 1 znižan za 30 % (plača se 70 % ciljne vrednosti),
• v višji sezoni 2027/28 pa za 10 % (plača se 90 % ciljne vrednosti).

To pomeni, da bo omrežnina po novem v tej zimi (2025/26) občutno nižja prav tam, kjer je bila največja obremenitev – pri ceni za blok 1.

 

Da bo lažje razumeti: en konkreten primer izračuna omrežnine po novem

Trenutna polna tarifna postavka omrežnine za obračunsko moč v časovnem bloku 1 (za gospodinjski priključek na nizki napetosti) je približno 3,42 €/kW na mesec.

Če imate obračunsko moč 7 kW, bi to brez popusta pomenilo približno 24 € na mesec samo za blok 1.

Z modelom 50–70–90 pa:

• to zimo (50 %): plačate približno 12 € na mesec,
• v sezoni 2026/27 (70 %): približno 17 € na mesec,
• v sezoni 2027/28 (90 %): približno 22 € na mesec.

Zato bo omrežnina po novem v prihajajoči zimi nižja kot bi bila brez teh znižanj, zlasti za gospodinjstva z večjo obračunsko močjo in večjo porabo v času bloka 1.

 

2. Natančnejši izračun dogovorjene obračunske moči

Druga pomembna novost je, da se bo dogovorjena obračunska moč izračunavala bolj natančno in na podlagi daljšega obdobja.

• Namesto treh največjih konic porabe v zimskem obdobju se bo upoštevalo pet največjih konic v celem letu.
• Za uporabnike brez naprednih merilnikov bo distribucijsko podjetje uporabilo preračunane podatke, da se jim ne bo neupravičeno določila previsoka moč.

Kaj to pomeni v praksi?

• Če imate čez leto uravnoteženo porabo, brez kratkih »špic«, bo vaš potrebni nivo dogovorjene moči pogosto nižji.
• Posledično bo omrežnina po novem za vas manjša, ker je ravno obračunska moč glavni strošek omrežnine.

 

3. Postopen prehod na poenostavljene časovne bloke

Od 1. januarja 2027 se nekoliko spremenijo urniki časovnih blokov za obračun omrežnine. Število blokov ostaja pet, vendar se njihova časovna razporeditev prilagodi dejanski obremenitvi omrežja.

V višji sezoni bodo delovni dnevi razdeljeni na tri časovne bloke, dela prosti dnevi pa na dva. V nižji sezoni bo razpored podoben, vendar z drugačnimi urami, ki bolje sledijo proizvodnji iz sončnih elektrarn. Namen spremembe je, da bo omrežnina bolj pregledna in bolj usklajena z dejanskim potekom porabe in proizvodnje elektrike.

 

Kako se omrežnina obračunava danes?

Danes se omrežnina še vedno obračunava v petih časovnih blokih:

• visoka sezona: 1. november – konec februarja,
• nižja sezona: 1. marec – 31. oktober.

V enem dnevu se izmenja več časovnih blokov; v praksi imate:

• v visoki sezoni najdražji blok 1, srednje drage bloke 2 in 3, ter cenejša bloka 4 in 5,
• v nižji sezoni je poudarek na cenejših blokih, najcenejši je blok 5, kjer je omrežnina za obračunsko moč celo 0 €/kW.

Najdražja je omrežnina za obračunsko moč v času bloka 1, in sicer pozimi na delovni dan v jutranjem in popoldansko-večernem vrhu. Takrat so vklopljeni skoraj vsi večji porabniki, zato je obremenitev omrežja največja.

 

V tabeli so prikazani časovni bloki, po katerih so bo po novem obračunavala omrežnina za obračunsko moč in omrežnina za porabljeno el. energijo. Iz tabele je razvidno kdaj bo omrežnina najcenejša in najdražja poleti ter kdaj bo najcenejša in najdražja pozimi.

 

Veljavni cenik omrežnine: kje je največji skok?

Če pogledamo tabelo tarifnih postavk, se takoj vidi:

• časovni blok 1 ima večkrat višjo omrežnino za obračunsko moč kot bloki 3, 4 ali 5,
• omrežnina za energijo (€/kWh) se med bloki razlikuje bistveno manj – glavni strošek je torej moč, ne toliko energija.

To je tudi razlog, da je bila omrežnina po novem sprva razumljena kot velik »šok«: gospodinjstva, ki porabijo malo elektrike, a imajo visoko dogovorjeno moč in veliko porabe v bloku 1, so na položnicah videla občutno višje zneske za omrežnino.

Z novimi popravki (znižanje bloka 1 po modelu 50–70–90) Agencija za energijo poskuša ta skok ublažiti in omrežnino po novem narediti bolj sprejemljivo.

 

Tabela jasno pokaže, da je blok 1 najdražji, ker gre za čas največje porabe elektrike. Dobra novica pa je, da bo ta blok v naslednjih letih občutno cenejši – najprej 50 %, nato 70 % in 90 % redne cene, polna tarifa pa bo veljala šele od leta 2028. Ostali časovni bloki ostajajo nespremenjeni, pri čemer so bistveno cenejši, v bloku 5 pa je omrežnina za obračunsko moč celo povsem brezplačna.

 

Ključno sporočilo:

Omrežnina po novem ni le nova postavka na računu, temveč tudi orodje, s katerim lahko gospodinjstva – če ga razumejo – aktivno vplivajo na višino svojega računa za elektriko.

 

Kaj je dogovorjena obračunska moč?

Dogovorjena obračunska moč je največja moč, ki jo lahko v določenem 15-minutnem intervalu črpate iz omrežja, ne da bi presegli svoje dogovorjene konice.

Pomembno:

• uporabnik si te moči običajno ni sam »izpogajal«, temveč je bila določena na podlagi pretekle porabe,
• višja dogovorjena moč = višja omrežnina, ne glede na to, ali vsak mesec to moč res potrebujete.

V začetnem prehodnem obdobju je veljalo, da tisti, ki niso spreminjali dogovorjene moči, za presežke niso plačevali doplačil. Ta oprostitev je bila zdaj podaljšana in postavljena kot trajno pravilo: če dogovorjene moči ne spreminjate, presežkov ne bodo dodatno zaračunavali.

Če pa boste moč na lastno željo spremenili (jo povečali ali zmanjšali), boste morali biti v naslednjih obdobjih bolj pozorni – morebitni presežki bodo spet povzročili doplačila.

 

Kdaj je smiselno spremeniti dogovorjeno moč?

Omrežnina po novem omogoča prihranke, če dogovorjeno moč prilagodite svojemu dejanskemu življenjskemu slogu.

Smiselno je:

• povišati moč, če je vgrajena toplotna črpalka, polnite električni avto ali uporabljate druge večje porabnike in bi sicer pogosto presegali konice;
• zmanjšati moč, če po podatkih meritev vidite, da dogovorjene konice nikoli ne dosežete.

---

Praktičen nasvet:

Vsaj eno leto spremljajte svoj profil porabe (npr. prek portala mojelektro.si), da boste videli, kakšne konice dejansko dosegate. Šele nato razmislite o spremembi dogovorjene moči.

---

Kako se izogniti prekoračitvam in znižati omrežnino po novem?

Za laika je korak številka ena zelo preprost: ne delajte vsega naenkrat in zmanjšajte porabo v najdražjih obdobjih.

1. Ne uporabljajte vseh velikih porabnikov hkrati

V času bloka 1 (zimska popoldneva in večeri):

• ne vključujte hkrati pečice, kuhalne plošče, sušilnega stroja, električnega ogrevanja in polnilnice za električni avto,
• raje naprave časovno razporedite – nekaj pred, nekaj po najdražjem bloku.

2. Če imate sončno elektrarno, porabo prestavite v čas proizvodnje

Za lastnike sončnih elektrarn velja zlato pravilo:
porabljajte takrat, ko elektriko proizvajate.

Če večino energije porabite čez dan, ko sončna elektrarna deluje, manj obremenjujete omrežje in lahko:

• znižate dogovorjeno moč,
• plačate nižjo omrežnino za energijo,
• dolgoročno zmanjšate odvisnost od gibanja cen elektrike.

3. Spremljajte svoje konice preko naprednega števca

Če imate pametni števec, lahko prek spletnega portala (npr. mojelektro.si) spremljate:

• kdaj nastanejo največje konice,
• koliko pogosto jih dosegate,
• kako se konice spreminjajo po letnih časih.

To je osnova za pametno prilagajanje navad in za odločitev, ali je vaša dogovorjena moč previsoka.

4. Razmislite o hranilniku energije

Baterijski hranilnik lahko pomaga, da:

• v času visokih konic del porabe pokrijete iz baterije,
• znižate dogovorjeno moč in s tem omrežnino po novem,
• bolje izkoristite lastno sončno elektrarno.

Novi baterijski hranilniki imajo v določenih primerih tudi delne oprostitve omrežnine, če so priključeni skladno z zakonom – to je še dodatna spodbuda za naložbo.

 

Omrežnina po novem: priložnost za prihranke, ne le dodatni strošek

Čeprav je bila omrežnina po novem sprva sprejeta z veliko nezaupanja, se z dodatnimi popravki kaže jasen trend:

• v povprečju bodo gospodinjstva plačala podoben ali nekoliko nižji letni znesek za omrežnino kot prej,
• v zimski sezoni 2025/26 bo omrežnina za najdražji blok 1 znižana za 50 %, kar ublaži strošek ogrevanja in drugih zimskih porab,
• z razumnimi prilagoditvami navad (razporeditev porabe, prilagoditev dogovorjene moči, uporaba sončne elektrarne in hranilnika) lahko posamezna gospodinjstva stroške omrežnine dodatno zmanjšajo.

---

Vas zanima kakšne bodo končne cene elektrike skupaj z vsemi dajatvami v prihodnje? Preverite TUKAJ!

---

Primerjava: koliko smo za omrežnino plačevali po starem in koliko zdaj po novem sistemu

Pred uvedbo nove metodologije smo omrežnino plačevali precej drugače kot danes. Stari sistem ni imel časovnih blokov – vsak uporabnik je plačeval enotno ceno za obračunsko moč ter enotno tarifo za porabljeno elektriko. Nova metodologija pa omrežnino deli na pet časovnih blokov, ki odražajo dejansko obremenitev omrežja čez dan.

Največja sprememba je prav pri omrežnini za porabljeno energijo. V starem sistemu je bila cena 0,03858 €/kWh, po novem pa med vsemi časovnimi bloki znaša v povprečju približno 0,0185 €/kWh – to je več kot 50-odstotno znižanje.

Pri obračunski moči pa nova metodologija uvaja bistveno višjo ceno za časovni blok 1 (obdobje največje porabe), vendar je vlada zaradi velikega vpliva na gospodinjstva uvedla prehodno znižanje te tarife. Tako je blok 1 v tej zimski sezoni obračunan le po 50 % redne cene, kar omili strošek v najdražjem delu dneva.

Da bi bila razlika med sistemoma čim bolj razumljiva, prikazujemo primer izračuna za povprečno slovensko gospodinjstvo z dogovorjeno obračunsko močjo 7 kW in mesečno porabo 500 kWh elektrike:

• najprej prikaz letnega stroška po starem sistemu,

• nato prikaz letnega stroška po novem sistemu (s 50-odstotnim znižanjem bloka 1),

• in na koncu primerjava obeh.

---

Izračun pokaže, da je novi sistem – predvsem zaradi nižje omrežnine za porabljeno energijo – letos za takšno gospodinjstvo cenejši kot prejšnji, čeprav je obračunska moč v bloku 1 redno najdražja. Največji učinek ima prav trenutno 50-odstotno znižanje bloka 1, ki bo v naslednjih letih postopoma rasel na 70 %, 90 % in šele nato na 100 %.

---

Čeprav je strošek omrežnine za povprečnega uporabnika brez električnega ogrevanja na letni ravni celo nekoliko znižal, so se po končani vladni regulaciji cene električne energije občutno zvišale – za okrog 40-odstotkov. Zato je smiselno razmisliti o samooskrbi z električno energijo. Sončna elektrarna omogoča zanesljivo samooskrbo in v prihodnje bistveno manjši odjem elektrike iz omrežja.

Več o sončnih elektrarnah, hranilnikih električne energije in o pogojih za pridobitev dovoljenj, lahko preberete TUKAJ!