Reformiran evropski trg z elektriko iz čistih virov (OVE) v prihodnje?

Razmere glede vključevanja naprav OVE ter oblikovanja trga z električno energijo nam je osvetlil Aleksander Mervar, direktor podjetja ELES.

Pogovor z Aleksandrom  Mervarom, direktorjem podjetja ELES: 

Kako bo izgledal evropski trg z elektriko iz čistih virov?

Evropska komisija je v začetku leta državam članicam EU podala predlog reforme za zasnovo trga z električno energijo (EE). Cilj reforme je odjemalce zaščititi pred preveliko nestanovitnostjo cen EE, omogočiti dostop do zanesljive energije iz čistih virov ter povečati odpornost trga.

Reforma trga z električno energijo naslavlja številne zelo zahtevne izzive, predvsem pa je zanimivo, da Evropska komisija (EK) pri proizvodnji elektrike predlaga občuten porast proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov. Razmere glede vključevanja naprav obnovljivih virov energije (v nadaljevanju OVE) ter oblikovanja trga z električno energijo v Sloveniji nam je osvetlil Aleksander Mervar, direktor podjetja ELES.

 

Reformiran evropski trg z elektriko Aleksander Mervar

Direktor podjetja ELES, Aleksander Mervar, poudarja, da bodo morale biti tržne cene električne energije višje, če želimo doseči, da se bo trg z elektriko iz čistejših virov hitreje uveljavil. Prehod na obnovljive vire energije se bo odražal na višjih končnih cenah elektrike. Vsaj v prehodnem obdobju zelene tranzicije (do leta 2035) se stroški za elektriko ne morejo zmanjšati. Foto: arhiv ELES d. o. o..


Ali smo v Sloveniji sposobni potrojiti proizvodnjo elektrike iz čistejših virov, kot naslavlja EK, ter omogočiti dostop do elektrike iz OVE po dostopnih cenah?

Ta cilj je izvedljiv, če bodo odpravljene ovire, ki se nanašajo na umeščanje proizvodnih enot na OVE, če se omejimo na teritorij Slovenije. Menim, da bo treba bistveno spremeniti zakonodajo na tem področju, tako na ravni EU kot posameznih članic Unije. Glede cen elektrike pa je vprašanje, kako razumemo »dostopne« cene. Takšne, kot so bile doslej, zagotovo več ne bodo. Pri razmahu proizvodnje elektrike iz OVE je treba še veliko opraviti, še prej pa najti ustrezne odgovore. V prehodnem obdobju se bo prehod na obnovljive vire energije odražal na višjih končnih cenah električne energije.

Opozorili ste nas, kako je potrebno pristopiti k razumevanju cen električne energije. Enkrat gre za končno ceno za odjemalce in drugič za ceno EE, ki jo zakupujejo države članice.

Ko govorimo o končni ceni električne energije za odjemalca, gre za predhodno ceno, povečano za prispevke in davke. V primeru trgovanja z elektriko na borzi pa gre za ceno EE z morebitnimi dodatnimi stroški čezmejnih zmogljivosti in maržo trgovca.

 

Kdo bodo po vašem ključni investitorji v naprave OVE ter kako bo vse skupaj vplivalo na končno ceno elektrike?

Na cene elektrike bo zagotovo najprej vplival trg, natančneje investitorji v proizvodne naprave OVE (sonce, veter). Če bo financiranje potekalo z zasebnim kapitalom, morajo biti tržne cene elektrike iz OVE takšne, da se investicija splača. Hkrati je treba vedeti, kdo bodo investitorji v hranilnike električne energije (baterije) in v elektrolizna postrojenja. V tem trenutku jasnega odgovora ni, niti eno, niti drugo, se pri ceni električne energije 100 EUR/MWh ne izplača. Lahko da se uvede nova dajatev, kar pomeni višje končne cene električne energije. Oziroma, tržne cene električne energije morajo biti višje.

Dejstvo je, da bo obdobje množičnega prehoda na proizvodnjo električne energije iz OVE treba preživeti ob višjih cenah. Poglejte si končne cene električne energije na Eurostatu za obdobje pred junijem 2021; tisti, ki so imeli največje deleže električne energije, proizvedene iz OVE, so imeli najvišje končne cene električne energije, medtem ko so bile borzne cene nerealno nizke, investitor ni mogel računati na subvencije in z investicijo ni začel.

 

Za dostopne cene EE, kot jih z reformo naslavlja EK, potrebujemo zanesljivo, predvsem pa prilagojeno elektro omrežje. Zakaj menite, da je treba najprej opredeliti finančne vire za prenovo distribucijskega omrežja?

Ker distribucije pri obstoječih tarifnih postavkah za uporabo prenosnega omrežja dolgoročno nimajo zadostnih finančnih virov, je lahko dodaten vir za prenovo distribucijskega omrežja omrežnina.

 

Reformiran evropski trg z elektriko

Foto: shutterstock.com

Kdo naj bi financiral priključne vode od velikih polj sončnih in vetrnih elektrarn do prenosnega elektroenergetskega omrežja?

Če bo za financiranje moral poskrbeti ELES, bo treba zagotoviti dodatna sredstva in dodatne sistemske storitve za uravnavanje sekundnih odstopanj.  Vir dodatnih sredstev je lahko višja omrežnina za uporabo prenosnega omrežja.

 

Reforma EK naslavlja tudi potrebo po zmanjšanju stroškov za elektriko v neodvisnosti od fosilnih goriv ter zaščito pred nenadnimi povišanji cen elektrike. Kaj menite o tem?

Vsaj v prehodnem obdobju zelene tranzicije (do leta 2035) se stroški za elektriko ne morejo zmanjšati. Drugi ukrep, glede varoval pred podražitvami, pa cilja v bistvo delovanja trgov elektrike v Evropski skupnosti. Učinkovite zaščite, ki hkrati podpira učinkovito delovanje trga, ni preprosto vpeljati.

 

Ali je mogoče vzpostaviti dolgoročnejše pogodbe za proizvodnjo EE brez fosilnih goriv ter vpeljati prilagojen odjem EE in shranjevanje EE?

Prvi cilj je pravi, vprašanje je, kako to učinkovito izvesti. Noben kupec električne energije ne more računati, da se bo lahko dolgoročno zanašal na proizvedeno elektriko npr. samo iz vira SE ali VE. Vedno bo treba kombinirati s stabilnimi, pasovnimi viri. Obe področji sta zelo pomembni za zagotavljanje stabilnosti ob prej omenjenih dnevnih in sezonskih nihanjih proizvodnje OVE.

ELES je bil s projekti NEDO in SINCRO.GRID v Sloveniji in v regiji pionir na tem področju in s svojim delom demonstracijsko dokazal vrsto rešitev, ki jo danes uporablja industrija. Vprašanje je, kako pri masovni uporabi teh tehnologij obvladovati tveganja pri naložbah. Kot veste, se tudi investicije v črpalne elektrarne, ki so preizkušena tehnologija in so bile tako v preteklosti kot bodo v prihodnosti, ključne za stabilizacijo cen in tehničnih pogojev obratovanja, danes ekonomsko povrnejo v zelo dolgem obdobju. Torej pogoji na današnjem trgu niso ustrezni. Konkretno, prenizke cene.

 

Ali je mogoče izgraditi energetski sistem, ki bo temeljil na OVE, kot je predlagamo v reformi, ter zagotoviti večjo stabilnost cen EE s pomočjo OVE?

Tukaj je v ospredju predvsem povečanje čezmejnih izmenjav na panevropski ravni, nivoju, podpora globoki elektrifikaciji in čezsektorskemu sodelovanju. To so trije pomembni ukrepi transformacije energetskega sistema. Ključno pa je, kdaj bodo na voljo tehnologije, ki bodo omogočale pretvorbo viškov električne energije npr. v zeleni vodik, njegovo hrambo, transport in ponovno uporabo – po zmernih cenah. Tega trenutno ne vemo. Glede stabilnosti cen; energija iz OVE mora za povečanje stabilnosti nujno nastopiti v hibridni rešitvi z ustreznimi stabilizatorji dnevnih in sezonskih nihanj. Ti stabilizatorji so lahko baterije za shranjevanje elektrike (hranilniki) ali vodeni odjem, zelo pomemben gradnik stabilnosti pa so elektroenergetski sistemi in povezave med državami. Odjemalci se danes ne zavedajo, kako pogosto njihova elektrika ne pride iz domačih virov. Enako ali pa še bolj intenzivne bodo te izmenjave v prihodnosti. Torej: omrežja, ki omogočajo izmenjave, so bistvo doseganja stabilnosti cen. To je veliko ceneje od zagotavljanja stabilnosti z mikro omrežji, zaprtimi ločenimi  in podobnimi rešitvami.

baner hranilnik elektricne energije

Veliko se govori o prožnosti energetskega trga, reforma od držav članic zahteva določitev ciljev za povečanje prožnosti. Kaj ta pomeni v praksi?

Prožnost je drug izraz za stabilizacijo dnevnih in sezonskih nihanj. Cilj je znan, to je, da v sistemu zagotovimo zadostne količine proizvodnje EE, saj elektroenergetski sistem ne more delovati s pomanjkanjem virov. Vprašanje je, kako zagotoviti zadostne vire za vsa obratovalna stanja, hladne zime, obdobja brez vetra in podobno.

 

Gospodarstvu bo treba zagotoviti večjo izbiro pogodb (ki so pogoj za dolgoročne cene EE) ter pogodbe z dinamičnimi cenami. Kaj menite ob tem? Ali se lahko zagotovi več možnosti izbire za odjemalce EE?

To je del globoke elektrifikacije, torej večja kostumizacija pogodb, aktivna udeležba industrije na trgih elektrike itd.

 

Pri reformi gre za souporabo energije iz OVE, odjemalci, ki bodo vlagali v vetrne ali sončne parke, bodo lahko prodajali presežno električno energijo iz sončne elektrarne tudi sosedom, ne le svojemu dobavitelju. Kaj nas omejuje pri souporabi elektrike iz OVE?

Največji izziv pri tem bo stabilizacija dnevnih in sezonskih nihanj.

 

Kaj menite glede novih programov podpor, zlasti za prilagajanje odjema in shranjevanje EE, kakšni izzivi nas čakajo?

Prožnost deluje najbolje, če so ustvarjeni pogoji za konkurenčni vstop virov prožnosti na trg. Če to ni mogoče, lahko uporabimo podpore, ki pa lahko po drugi strani tudi rušijo konkurenčne pogoje trga in na njem ustvarijo anomalije.

baner soncne elektrarne

Ali se vam zdi pomembno izboljšati zaščito ranljivih skupin odjemalcev in države članice zavezati k zasnovi zasilnih dobaviteljev, da noben odjemalec ne bo ostal brez električne energije?

Pomembna socialna kategorija je v Sloveniji povezana predvsem z ogrevanjem. Pri tem pa, da se razumemo, se moramo zavedati, da nekdo bo to na koncu vedno plačal, ali končni porabniki prek posebnih prispevkov, vključenih v končnih cenah električne energije, ali pa davkoplačevalci. Brez zamere, lepa floskula glede zaščite odjemalcev, ki ne plačujejo računov. Sprašujem se dvoje – kdo bo to plačal in kaj s tistimi, ki obveznosti odlagajo namerno.

Kontaktirajte ponudnika

"*" indicates required fields

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI