Andrej Kranjc: V Koebenhavnu smo dosegli manj, kot smo želeli

Na podnebni konferenci v Koebenhavnu smo dosegli manj, kot smo želeli, ne drži pa, da nismo ničesar dosegli, je ob predstavitvi rezultatov konference danes v Ljubljani poudaril vodja službe za podnebno varnost Andrej Kranjc. Pokazal je na manko dogovora, in sicer, da ni zavezujoč, da ne vsebuje zavez znižanja emisij in da ni bil soglasno podprt.

Na podnebni konferenci v Koebenhavnu smo dosegli manj, kot smo želeli, ne drži pa, da nismo ničesar dosegli, je ob predstavitvi rezultatov konference danes v Ljubljani poudaril vodja službe za podnebno varnost Andrej Kranjc. Pokazal je na manko dogovora, in sicer, da ni zavezujoč, da ne vsebuje zavez znižanja emisij in da ni bil soglasno podprt.

Andrej Kranjc (Foto: Bojan Velikonja)

Kranjc je ob tem pojasnil, da se države v razvoju zelo upirajo temu, da bi se pri njih preverjale emisije toplogrednih plinov, niti jih nočejo posredovati same.

Rezultat konference je pozitiven in negativen, meni Kranjc, ki je med negativnimi temami izpostavil predvsem dejstvo, da Koebenhavnski dogovor ni zavezujoč, ne vsebuje zaveze znižanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020, dokumenta pa tudi ni podprla peščica držav, kar pomeni, da dogovor ni bil soglasno sprejet.

Kot pozitivno je ocenil, da so intenzivne priprave prinesle določeno izboljšanje vedenja ljudi o podnebnih spremembah. Omenil je tudi, da so bila mnoga izhodišča, ki jih je promovirala EU, sprejeta – na primer preprečitev dviga povprečne temperature pod dve stopinji Celzija, potem zagotovitev pomoči državam v razvoju.

"Pozitivna je tudi odločitev o ustanovitvi tehnološkega mehanizma za krepitev razvoja in prenosa tehnologij in odločitev, da se ustanovi Koebenhavnski podnebni sklad," je ocenil Kranjc. Opozoril pa je, da še ni znan pravni status podnebnega dogovora. Nekatere države so zatrjevale, da ta dogovor ni dokument konference, temveč da je popolnoma izven in da nima prave teže. "Večina držav je dokument podprla, zato mislim, da bo dokument vendarle osnova za pogajanja v prihodnje," je dodal.

V.d. direktorja službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih pa je izpostavil, da je na pogajanjih največjo vlogo pokazala Kitajska. "Ta ni samo največji onesnaževalec, temveč je imela in ima veliko moč pri samih pogajanjih," je poudaril in dodal, da ima od vseh držav samo EU pravno zavezujoče zaveze za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Za Slovenijo je sedaj pomembno, da si ustvarimo kakovostno sliko, kaj Koebenhavnski dogovor pomeni za svet in za Slovenijo, ker moramo v naslednjih letih sprejemati ukrepe na področju podnebnih sprememb. "Naša služba mora v naslednjem letu pripraviti osnutek zakona o podnebnih spremembah in dolgoročno strategijo ukrepov glede podnebnih sprememb," je pojasnil Stritih.

"Koebenhavn je za nevladne okoljske organizacije neuspeh," je pojasnila predstavnica nevladne organizacije Focus Barbara Kvac. Opozorila je, da je v dogovoru omenjen zgolj cilj, da se povprečna globalna temperatura ne dvigne za več kot dve stopinji Celzija, da pa niso dorečeni nobeni parametri, kako priti do tega cilja.

Predsednik Cipre Slovenija Matej Ogrin je ob predstavitvi rezultatov poudaril, da bi bile nevladne organizacije zelo zadovoljne, če bi Slovenija zaenkrat izpolnjevala vsaj svojo lastno zakonodajo na področju varstva okolja. Pri pogovorih o okoljski tematiki pa pogreša predstavnika ministrstva za promet.

Temu se je pridružil tudi Kranjc, ki je pojasnil, da imajo težave s tem, da bi za isto mizo pridobili tudi predstavnika prometnega ministrstva.

Ana Novak, ki na zunanjem ministrstvu vodi sektor za globalne izzive, je prepričana, da sveta ne smemo več ločevati na države v razvoju in razvite države, saj da je vsaka država specifična. Pojasnila je, da so nekatere države v Koebenhavn prišle zgolj s političnim govorom, ki ni imel povezave s podnebjem. Tu je pokazala na Venezuelo, Zimbabve in Sudan.

Kranjc je še pojasnil, da se je Danska sicer trudila za dobro organizacijo podnebne konference, vendar ni bila kos nalogi. "To se je pokazalo že pri logistiki, še slabše pa je bilo na samem zasedanju. Najslabše je bilo zadnjo noč pogajanj, ko je predsedujoči plenarnemu zasedanju voditeljev, danski premier Lars Loekke Rasmussen kapituliral pod napadi peščice držav v razvoju, ki so bile proti sprejemu dogovora," je poudaril.

Vrh je potrdil tudi globoke razlike v pogledih in izhodiščih držav v razvoju, je v izjavi za javnost poudaril minister za zunanje zadeve poudaril Samuel Žbogar. Minister meni, da nekatera hitro rastoča gospodarstva niso pokazala dovolj razumevanja za najmanj razvite in male otoške države, kjer so posledice podnebnih sprememb pogosto povezane z golim obstojem.

Čeprav rezultat podnebnega vrha sam po sebi ni dosegel pričakovanj, pa lahko predstavlja temelj za oblikovanje celovitega dogovora, je prepričan Žbogar. "Brez pravočasnega in skupnega ukrepanja bo škoda, povzročena s podnebnimi spremembami, daleč presegala stroške zaradi zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov," je dodal.

Žbogar pričakuje, da se bosta spoznanje o nujnosti skupnega ukrepanja in politični zagon, ki je spremljal zaključek vrha, uresničila v ambicioznih zavezah na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kot tudi pri zagotavljanju ustrezne pomoči državam v razvoju pri soočanju s podnebnimi spremembami.


Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042325138

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI