Ljubljana – Ministrstvo za gospodarstvo bo za nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 Inštitutu Jožefa Štefana plačalo 264.000 evrov. Cena je za skoraj 160.000 evrov nižja od tiste, ki so jo za svoj lastni akcijski načrt plačale energetske družbe, združene pod okriljem Energetske zbornice Slovenije (EZS), pa čeprav naj bi bil načrt ministrstva širši, poleg energetike pa med drugim vključeval še transport. Vse pa kaže, da bosta EZS, ki jo vodi Milan Medved, sicer predsednik uprave Premogovnika Velenje, in vlada imela vsak svoj načrt za obnovljive vire energije.
Energetska zbornica Slovenije, ki jo vodi Milan Medved, ministrstvu za gospodarstvo kljub prošnji ni poslala akcijskega načrta obnovljivih virov, za katero so večinoma podjetja v državni lasti plačala 420.000 evrov. (Foto: Luka Cjuha/dokumentacija Dnevnika)
Ministrstvo za gospodarstvo, ki pri študiji EZS ni želelo sodelovati zaradi visoke cene, sodelovalo pa ni niti ministrstvo za okolje in prostor, zdaj študije namreč ne dobi v vpogled. "Da bi preučili akcijski načrt EZS, smo zanj zaprosili zbornico, ki je naročnik. Vendar ga do zdaj nismo dobili," so nam pojasnili na ministrstvu, ko smo jih vprašali, ali bodo uporabili ugotovitve študije EZS pri načrtu, ki ga morajo do konca junija poslati v Bruselj.
Pri tem ne gre prezreti dejstva, da so glavno finančno breme razmeroma drage študije, pri kateri je sodeloval tudi Ekonomski inštitut (EIPF) v solasti zdajšnjega finančnega ministra Franca Križaniča, nosile energetske družbe v večinski državni lasti, med drugimi Holding Slovenske elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj in Premogovnik Velenje. Vse omenjene družbe so posredno ali neposredno povezane z gradnjo šestega bloka TE Šoštanj, zakon o poroštvih zanjo pa bodo pisali prav na Križaničevem ministrstvu.
Ob tem se pojavlja vprašanje, kaj skoraj pol milijona evrov vredna študija, katere uporabnost je vedno bolj vprašljiva, sploh ugotavlja. Z ugotovitvami so se predstavniki ministrstva sicer "na kratko" seznanili na novembrski seji upravnega odbora EZS. Sklepi 600 strani dolge študije pa so očitno bolj splošne ugotovitve kot dejanski načrti za povečanje deleža obnovljivih virov energije. Tako naj bi v študiji med drugim ugotovili, da bo ključnega pomena vključevanje energetskih objektov v prostor, da bo potreben premik investicij na javno-zasebno partnerstvo, potrebna sredstva so ocenili na tri milijarde evrov, ugotavljajo pa tudi, da so nujne spremembe davčne zakonodaje in trošarin.
V EZS naj bi v okviru predstavitve akcijskega načrta dali poudarek tudi ustanovitvi komisije, ki bo spremljala izvajanje projektov, poleg tega pa bi zbornica želela še javna pooblastila za izvedbo akcijskega načrta. Za kakšna javna pooblastila naj bi šlo, ni jasno.
