Ljubljančani izstopajo po porabi energije

Pozitivni so majhen izpust CO2, količina komunalnih odpadkov in poraba vode, skrbijo pa slaba energetska učinkovitost stavb in vodne izgube ljubljana se je po raziskavi European Green City Index, ki jo izvaja Economist Intelligence Unit, med tridesetimi okolju najprijaznejšimi evropskimi mesti (večinoma gre za prestolnice) uvrstila na devetnajsto mesto. V raziskavi, ki je pod drobnogled vzela osem okoljskih kriterijev, so se najbolje odrezale skandinavske prestolnice, saj je prvo mesto zasedel Koebenhavn, drugo Stockholm, tretje pa Oslo.Slovenska prestolnica je slabši rezultat dosegla predvsem zaradi visoke porabe energije na prebivalca (105 gigadžulov, povprečje pa je 80 gigadžulov) in nizke porabe energije iz obnovljivih virov (zanemarljivih 0,2 odstotka, povprečje pa je kar 7,3 odstotka), kar jo na področju ravnanja z energijo uvršča povsem na rep lestvice, kjer imajo slabše rezultate le še Sofija, Talin in Kijev. Slabi so tudi rezultati podatkov o energetski učinkovitosti ljubljanskih stavb, saj je poraba energije 1,65 megadžula na kvadratni meter v stanovanjskih objektih veliko višja od evropskega povprečja, ki je skoraj pol nižje.

Pozitivni so majhen izpust CO2, količina komunalnih odpadkov in poraba vode, skrbijo pa slaba energetska učinkovitost stavb in vodne izgube

Ljubljana – Ljubljana se je po raziskavi European Green City Index, ki jo izvaja Economist Intelligence Unit, med tridesetimi okolju najprijaznejšimi evropskimi mesti (večinoma gre za prestolnice) uvrstila na devetnajsto mesto. V raziskavi, ki je pod drobnogled vzela osem okoljskih kriterijev, so se najbolje odrezale skandinavske prestolnice, saj je prvo mesto zasedel Koebenhavn, drugo Stockholm, tretje pa Oslo.

Ljubljančani izstopajo tako po porabi energije kot tudi po izjemno majhnem deležu obnovljivih virov energije v porabi. Slabše so se odrezali le v Sofiji, Talinu in Kijevu. (Foto: Bojan Velikonja/dokumentacija Dnevnika)

Slovenska prestolnica je slabši rezultat dosegla predvsem zaradi visoke porabe energije na prebivalca (105 gigadžulov, povprečje pa je 80 gigadžulov) in nizke porabe energije iz obnovljivih virov (zanemarljivih 0,2 odstotka, povprečje pa je kar 7,3 odstotka), kar jo na področju ravnanja z energijo uvršča povsem na rep lestvice, kjer imajo slabše rezultate le še Sofija, Talin in Kijev. Slabi so tudi rezultati podatkov o energetski učinkovitosti ljubljanskih stavb, saj je poraba energije 1,65 megadžula na kvadratni meter v stanovanjskih objektih veliko višja od evropskega povprečja, ki je skoraj pol nižje.

Prav tako so zaskrbljujoči tudi podatki o ravnanju z vodo, saj se zaradi dotrajanega vodovodnega omrežja izgubi kar 35 odstotkov vode (evropsko povprečje znaša 22,5 odstotka) in le precej nizka poraba vode na prebivalca je Ljubljano rešila pred zadnjim mestom na lestvici, na kateri zdaj zaseda 27. mesto pred Bukarešto, Beogradom in Sofijo.

Po drugi strani smo lahko veseli, da je Ljubljana tretja najčistejša evropska prestolnica po količini izpuščenega ogljikovega dioksida na prebivalca. Vsak Ljubljančan po raziskavi European Green City Index, ki jo je sponzoriral koncern Siemens, v zrak namreč spusti le 3,4 tone ogljikovega dioksida na leto, kar je tretji rezultat takoj za Oslom in Carigradom in skoraj dve toni manj od evropskega povprečja. Slovenska prestolnica se je v raziskavi dobro odrezala tudi pri izpustih žveplovega dioksida in manjši količini komunalnih odpadkov na prebivalca.

Ljubljanski župan Zoran Janković je rezultate raziskave komentiral z besedami, da na mestni občini že dlje časa opozarjajo na slabo energetsko učinkovitost stavb, za katero si država preko zakonodaje preslabo prizadeva, ter da veliko odgovornost nosijo tudi meščani, ki bi pri skrbi za okolje morali ukrepati tudi sami. Raziskavo in druge podatke lahko najdete na spletni strani http://w1.siemens.com/press/en/events/corporate/2009-12-cop15.php.


Vir: http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042321845

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI