Razvoj neustavljivo drvi naprej. Kar 70 odstotkov vseh inovacij predstavljajo materiali z novimi ali izboljšanimi lastnostmi. Ti in z njimi povezane tehnologije spreminjajo način dela arhitektov in oblikovalcev, z njimi pa se prek njih seznanjamo tudi potrošniki.
Predstavljamo vam deset revolucionarnih materialov, na katere velja biti še posebno pozoren.
Ultra visoko trden beton
Trdnost betona je bila vse do danes povezana z njegovo debelino. Z izumom ultra visoko trdnega betona pa temu ni več tako. S posebnim matematičnim modelom je namreč zdaj moč nastaviti optimalno gostoto delcev za točno določen namen. S prilagoditvijo vsebnosti cementa lahko gostoto vode zmanjšamo do kar 40 odstotkov. Tlačna trdnost je občutno povečana, odpadejo pa tudi dragi dodatki. Materialni stroški za izdelavo takšnega betona so nižji tudi do 35 odstotkov. Ultra visoko trden beton ima ogromen potencial za zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida. Zaradi večje gostote pa je tudi bolj odporen proti zunanjim dejavnikom.
Morske krogle
Morske krogle ali Neptunove krogle so narejene iz prepletenih vlaken morskih alg. Gre za izvrsten izolacijski stavbni material, saj ima zelo nizko toplotno prevodnost. Poleg tega je naravno odporen proti ognju. Uporabiti ga je mogoče brez kakršnih koli aditivov. Organski material rjave barve lahko najdemo naplavljenega na plažah. Ker vsebuje zelo malo soli in nič proteinov, se ne razkraja, vlakna pa tudi niso škodljiva za človeški organizem.
Votle okrogle strukture
Votle okrogle strukture visoke trdnosti ponujajo možnost za fleksibilno polnjenje netogih geometrijskih oblik. Narejene so iz EPS-kroglic, na katere s posebnim postopkom nanesejo kovinski ali keramični prah, vezivo in vodo, nato pa segrejejo. Polimeri pri tem izparijo, ostane pa votla okrogla struktura iz kovine ali keramike. Tako lahko obdelajo vsak material. Materialu lahko spremenimo njegovo debelino in porozne lastnosti pa tudi njegovo osnovno obliko. Zaradi njegove velike poroznosti in številnih površin, s katerimi se stika, je njegova toplotna prevodnost veliko nižja od prevodnosti trdnih materialov. Za dosego želenih lastnosti v votel del vbrizgamo druge materiale. Glede na geometrijsko obliko krogle struktura prenese velik pritisk in je zelo toga. Votle krogle so za 40 do 70 odstotkov lažje od trdnih.
Samoojačitvena termoplastika
Medtem ko pri plastiki, sestavljeni iz posameznih vlaken ali delcev, njihovo moč povečamo z dodajanjem vlaken ali delcev drugih materialov, ki niso uporabljeni v osnovni strukturi matrice, pa se kvaliteta samoojačitvene termoplastike izboljšuje s povezovanjem molekularne strukture v polkristaliziranih območjih v plastični strukturi. Lastnosti samoojačitvene termoplastike so podobne plastiki iz ojačanih steklenih vlaken, le da prva tehta manj. Moč in togost takšnega materiala sta nekajkrat višji od običajne termoplastike. Samoojačitvena termoplastika je tudi veliko močnejša in zdrži veliko več pritiska, je bolj odporna proti obrabam in je bolj stabilna, če je izpostavljena visokim temperaturam. Ob vročini se raztegne za pol manj kot običajna termoplastika. Še ena njena prednost je, da jo je moč v celoti reciklirati.
Elektroaktivni polimeri
Elektroaktivni polimeri so polimeri ali kompozitni materiali iz plastike, ki jih podvržejo električnemu naboju, kar spremeni njihov volumen. Trenutno na ta način v laboratorijih poskušajo razviti umetne mišice.
Kokosov lesni kompozit
V želji po čim manjšem uničevanju dragocenega tropskega lesa in deževnega gozda so znanstveniki v zadnjih letih razvili tehnike, s katerimi lahko iz kokosovih palm izdelajo les za pohištveno industrijo in talne obloge. V ta namen se uporablja les ob skorji (5 centimetrov), saj je veliko bolj trden kot tisti v sredini debla. Njegova struktura je pikčasta. Kokosov les je tako močan kot hrast, zelo malo pa se krči oziroma razteza. Kokosov lesni kompozit je izdelan tako, da na 1218 milimetrov debelo vlakneno ploščo srednje gostote dodajo kokosov les.
Materiali na osnovi gliv
Ekološki materiali vsebujejo naravna vlakna, znanstveniki pa zdaj poskušajo razviti proces, ki bi omogočal organsko rast materialov. Glive se kažejo kot izvrstna rešitev, še posebno tiste, ki med sabo vežejo organske odpadne materiale. Surova nafta tako za to ne bi bila več potrebna. Organski proces izdelave temelji na celulozi v odpadkih žitaric kot so luščine riža in pšenice. Rast poskušajo zagotoviti z glivami, ki v naravi običajno kolonizirajo trdne podlage, kot so les, prst in organski odpadki. Te glive formirajo mrežo mikroskopsko majhnih niti, ki med seboj trdno povežejo različne organske odpadne materiale…
