Nepravilnosti pri dajatvah hidroelektrarn na spodnji Savi

Avtor: Ernest Sečen

Nepravilnosti pri dajatvah hidroelektrarn na spodnji Savi LjubljanaNa računskem sodišču so med revizijo pravilnosti obračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve ter vodnega povračila za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save zaradi odkritih nepravilnosti obema revidirancema, ministrstvu za okolje in prostor ter Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) izrekli mnenje s pridržkom. Ugotovili so namreč, da je HSE (tudi zaradi pomanjkljivega nadzora ministrstva) v državni proračun zaradi nedoslednega izvajanja zakona o koncesiji premalo vplačal za 276.338 evrov dajatev.

LjubljanaNa računskem sodišču so med revizijo pravilnosti obračunavanja in plačevanja koncesijske dajatve ter vodnega povračila za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save zaradi odkritih nepravilnosti obema revidirancema, ministrstvu za okolje in prostor ter Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) izrekli mnenje s pridržkom. Ugotovili so namreč, da je HSE (tudi zaradi pomanjkljivega nadzora ministrstva) v državni proračun zaradi nedoslednega izvajanja zakona o koncesiji premalo vplačal za 276.338  evrov dajatev.

Omenjeni znesek bi bil lahko še dosti višji, če bi  koncesionar v dobrih štirih letih od začetka poskusnega delovanja HE Boštanj (HE Blanca poskusno obratuje od 3. decembra lani) plačeval še tako imenovano vodno povračilo. Skupni znesek dolga bi po izračunih računskega sodišča tako teoretično znašal kar 747.654 evrov, v praksi pa ta drugi del dolga ne obstaja.  Zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala Spodnje Save (ZPKEPS) namreč določa začetek plačevanja tega prispevka šele s pridobitvijo uporabnega dovoljenja. Tega pa nobena od dveh elektrarn še nima. Na računskem sodišču okoljskemu ministrstvu zaradi tega predlagajo ustrezno  dopolnitev zakona.

 

»Po našem mnenju bi bilo smiselno obe dajatvi začeti plačevati sočasno, torej, ko koncesionar začne pridobivati denar od prodaje energije. Glede plačevanja koncesijske dajatve pa je zadeva jasna. Ta se začne plačevati z dnem začetka proizvodnje in v tem primeru ni bila plačana,« nam je pojasnil  vrhovni državni revizor Samo Jereb.  

 

V HSE  z določenimi ugotovitvami sodišča ne soglašajo, saj menijo,  da to ne razlikuje med proizvedeno električno energijo, ki je posledica funkcionalnih in zagonskih preizkusov, in redno načrtovano  proizvodnjo…..


Celoten članek: http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/1042379860

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE