Strategija prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo do leta 2050, ki jo je ta teden objavila služba vlade za podnebne spremembe, stremi k trajnostnemu razvoju ter znižanju emisij toplogrednih plinov in prilagajanju na podnebne spremembe. Ker se bo izpostavljenost povečevala, je treba zagotoviti, da se ranljivost Slovenije ne bo poslabšala.
Kot je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal direktor službe vlade za podnebne spremembe Jernej Stritih, je strategija rezultat dela vladne službe in mnogih deležnikov v Sloveniji. “Strategija poskuša integrirati različne poglede in pokazati, kako bi lahko prišli do nizkoogljične družbe, ki si jo za cilj danes postavljajo vse razvite države v svetu,” je dejal.
Boj proti podnebnim spremembam je danes najbolj prioriteten del trajnostnega razvoja, pri katerem hkrati dosegamo cilje na področju gospodarstva, družbenega razvoja in varstva okolja. “Skratka, da ne gre eno na račun drugega in da s tem prihodnjim generacijam zagotovimo podobne možnosti za razvoj, kot jih ima naša generacija,” je pojasnil Stritih.
Pri podnebnih spremembah gre na eni strani za njihovo blaženje oz. zniževanje emisij toplogrednih plinov, zato da se globalna temperaturna ozračja ne bi več dvigovala, na drugi strani pa se moramo na podnebne spremembe tudi že začeti prilagajati, ker se je temperatura v določeni meri že dvignila.
Trajnostni razvoj
“Tudi če danes ustavimo vse izpuste, bo temperatura še 50 do 100 let rasla,” je opozoril Stritih. V strategiji so zato poskušali poiskati tisto smer, ki stremi k trajnostnemu razvoju in hkrati omogoča doseganje ciljev znižanja emisij oz. prilagajanja na podnebne spremembe.
Slovenija mora emisije toplogrednih plinov znižati na manj kot štiri milijone ton oz. za 80 odstotkov, hkrati pa je treba zagotoviti, da se njena ranljivost ne bo poslabšala. “Izpostavljenost se bo povečevala, različni dogodki, povezani s podnebnimi spremembami, se bodo okrepili, zato moramo okrepiti našo odpornost in pripravljenost na te dogodke,” je dejal Stritih…
