Ljubljana – "Ključna vprašanja, povezana z našo energetsko prihodnostjo, je treba čim prej rešiti, saj o njih še ni politične odločitve. Zato predlagam, da bi državljani hkrati z arbitražnim sporazumom o meji s Hrvaško na referendumu odločali tudi o gradnji šestega bloka TE Šoštanj in drugega bloka Nuklearne elektrarne Krško (NEK)," je na včerajšnji okrogli mizi o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih dejal podjetnik in nekdanji kandidat za predsednika "stare" LDS Gojko Stanič.
Podjetnik Gojko Stanič (levo) je včeraj predlagal referendum o šestem bloku TE Šoštanj in novi jedrski elektrarni, za Dušana Pluta (desno) z ljubljanske filozofske fakultete pa so ključna vprašanja slovenske energetske prihodnosti povezana z zmanjšanjem porabe. (Foto: dokumentacija Dnevnika)
"Svet smo bolj ali manj zavozili, zato potrebujemo spremembo. Pri nas se jih lotevamo glede na lokalne interese. Sam se ne nagibam k brezglavi uporabi obnovljivih virov, saj v Sloveniji nihče ne jamči, ali in kdaj bo pihal veter. Če podpiram gradnjo nove nuklearke, pa mislim, da je lahko življenje rudarjev na novih delovnih mestih boljše," je poudaril Stanič. Medtem ko je predsednik nadzornega sveta Premogovnika Velenje Simon Tot opozoril na pomen lignita kot lastnega vira električne energije in dejstvo, da je država z novo uredbo o pretoku sabotirala gradnjo malih hidroelektrarn v prihodnosti, je prvi mož TEŠ Uroš Rotnik dejal, da se "je vloga Šoštanja videla januarja letos". "Takrat ni bilo vetra, plina in vode. Obratovala sta le NEK in TEŠ. Po načrtih bomo še leta 2030 proizvajali 2400 gigavatnih ur električne energije. To količino je nemogoče proizvesti zgolj z obnovljivimi viri," je pojasnil Rotnik in dodal, da v Šoštanju novi blok gradijo, ker želijo zmanjšati emisije plinov pri proizvodnji električne energije.
Tomaž Žagar iz Gen Energije je ocenil, da v slovenski energetiki "še vedno nismo naredili preskoka". "Govorimo o tretjinskih deležih elektrike iz jedrskih, termo- in hidroelektrarn, pri čemer že zdaj četrtino električne energije uvažamo. Vprašati se je treba, če je pri tej strukturi še smiselno vztrajati," je dejal Žagar. Predstavnik Holdinga slovenske elektrarne (HSE) Djordje Žebeljan pa je izrazil "dvom v napovedi o velikih zasebnih vlaganjih v obnovljive vire energije z vprašljivimi donosi".
Najburnejšo razpravo med občinstvom, med katerim je bilo največ navzočih iz energetskih krogov, je sprožil nastop predavatelja s filozofske fakultete in nekdanjega predsednika Zelenih Slovenije Dušana Pluta. Ta je dejal, da "tudi jedrska energija po letu 2050 ne bi smela imeti svojega mesta v svetu". "Dokler bodo obstajale jedrske elektrarne, bomo imeli tudi jedrske bombe. Dodatna argumenta sta še terorizem in problematika skladiščenja," je razložil Plut in razkril, da Slovenija po tonah emisij na prebivalca za dvakrat presega svetovno povprečje. "Če se ne bomo pogovarjali o znižanju porabe, lahko kar dvignemo roke. Kako naj bi potem v naši državi leta 2050 porabili 1,5 milijona ton naftnih ekvivalentov na prebivalca, če ta številka danes znaša več kot 3,5?" je poudaril Plut. Jože Špiler (Gen Energija) mu je odgovoril, da se je pet držav v zadnjih letih vrnilo k jedrski energiji in da je prihodnost Slovenije v pravi mešanici fosilnih goriv, jedrske energije in obnovljivih virov.
"O referendumu se pogovarjamo prezgodaj. Pri nuklearki je treba razčistiti, kaj bo s proizvedeno toploto, nevarnostjo potresa in sistemsko rezervo. Fosilna goriva bi morali prihraniti za naslednje generacije, ki jih bodo znale pametneje izrabljati, razmisliti pa bi morali, v kolikšni meri bi lahko plin nadomestili z ogrevanjem na sonce," je dejal Tomaž Ogrin z Inštituta Jožef Stefan.
