TET vlaga v zmanjšanje emisij in revitalizacijo odlagališč

TET vlaga v zmanjšanje emisij in revitalizacijo odlagališč V TET so v zadnjih petih letih količino emisij žveplovih oksidov zmanjšali za 15-krat, prahu pa za 6-kratTrbovlje – Na razprave o okoljski problematiki Zasavja in emisijah, ki jih v okolje spuščajo zasavski zavezanci IPPC, so se včeraj odzvali tudi v Termoelektrarni Trbovlje (TET), kjer poudarjajo, da izpolnjujejo vse zakonske zahteve, ki se nanašajo na emisije snovi v zraku. Direktor Marko Agrež je ob tem dodal, da TET od leta 2003 posluje v skladu z okoljskim certifikatom ISO 14001, lani pa so pridobili tudi celovito okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, vodo in zemljo.

V TET so v zadnjih petih letih količino emisij žveplovih oksidov zmanjšali za 15-krat, prahu pa za 6-krat

 

Trbovlje – Na razprave o okoljski problematiki Zasavja in emisijah, ki jih v okolje spuščajo zasavski zavezanci IPPC, so se včeraj odzvali tudi v Termoelektrarni Trbovlje (TET), kjer poudarjajo, da izpolnjujejo vse zakonske zahteve, ki se nanašajo na emisije snovi v zraku. Direktor Marko Agrež je ob tem dodal, da TET od leta 2003 posluje v skladu z okoljskim certifikatom ISO 14001, lani pa so pridobili tudi celovito okoljevarstveno dovoljenje za emisije v zrak, vodo in zemljo.

 

»Energetika kot tradicionalna gospodarska panoga v Zasavju ima negativen vpliv na okolje, še več ga je imela v preteklosti,« je dejal Agrež in nadaljeval, da so s pridobitvijo integralnega okoljevarstvenega dovoljenja dokazali, da se znajo soočati s problemom emisij v ozračje in odlaganjem odpadkov iz proizvodnje v okolje. Na to kaže že sama razlika v količini emisij žveplovih oksidov in prašnih delcev pred pričetkom obratovanja naprave za razžveplanje dimnih plinov konec leta 2005 in v času obratovanja naprave. Leta 2003 so tako namerili 35.005 ton emisij žveplovih oksidov, prvo leto obratovanja naprave pa 2015 ton. Lani je TET v zrak izpustil 1496 ton žveplovih oksidov. Z obratovanjem naprave pa  se je zmanjšala tudi količina skupnega prahu, in sicer s 334 ton leta 2003 na 51 ton leta 2009.

V TET so v zadnjih sedmih letih, od kar je na čelu podjetja Agrež, v ekologijo vložili okoli 25 milijonov evrov, 20 milijonov je terjala naprava za razžveplanje plinov, druga največja naložba, vredna tri milijone evrov, pa je bila gradnja odlagališča za odpadke od proizvodnje, kot so elektrofiltrski pepel, sadra in žlindra. Sistem odlaganja odpadkov so namreč nadgradili z okolju prijaznimi postopki, in sicer s sočasnim vlaženjem, s katerim preprečijo širjenje prašnih delcev v okolje. Minuli teden pa so zaključili tudi z revitalizacijo deponije Prapretno sever, kjer so območje že lani zatravili in pogozdili, zdaj pa so nasadili še drevesa in grmovnice. »To območje bo v prihodnje namenjeno konjeništvu, fotovoltaičnim elektrarnam ali kaki drugi podobni dejavnosti,« je dejal Agrež in glede odpadnih produktov nadaljeval, da težijo k njihovi predelavi. Po njegovih besedah je žlindro in sadro težje predelati, medtem ko se elektrofiltrski pepel lahko uporablja kot gradbeni material in ima certifikat za uporabo v cementarnah in betonarnah. TET tako letno proda 70.000 ton oziroma polovico elektrofilskega pepela, preostali delež pa mešajo s sadro in žlindro. Z nastalo mešanico nato utrjujejo brežine, na koncu pa sledi tudi revitalizacija območja kot v Prapretnem…

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI