Ekološki informacijski sistem so pri Mestni občini Velenje razvili skupaj s Termoelektrarno Šoštanj
Velenje – Kaj se dogaja z zrakom, kakšne so vrednosti žveplovega dioksida, ozona, prašnih delcev PM10, kakšna je smer in hitrost vetra na Velenjskem jezeru ali temperatura zraka – vsi našteti podatki za območje občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki so od srede naprej javno dostopni na uradni spletni strani mestne občine Velenje (www.velenje.si)
Ekološko-informacijski sistem ni nastal čez noč, začetki segajo več kot dvajset let nazaj, ko je zaradi hude onesnaženosti Šaleške doline civilno gibanje povzdignilo glas in zahtevalo ukrepe. Znano je namreč, da je bila dolina okoljsko močno prizadeta zaradi izpustov žveplovega dioksida iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), Velenjsko jezero pa povsem brez življenja. Razmere so danes zaradi številnih sanacijskih ukrepov popolnoma drugačne, podatki pa dokazujejo, da alarmnih sistemov ni treba več prožiti kot nekoč.
Direktorica uprave mestne občine Velenje Andreja Katič je povedala, da ureditev javno dostopnega ekološko-informacijskega sistema finančno ni bila zahtevna. Kupiti so morali le nekaj novih računalnikov in nadgraditi obstoječi sistem pretoka informacij iz TEŠ do občine. Vir podatkov so merilne postaje, ki so jih že pred leti postavili na območju vseh treh sedanjih občin. Novo spletno stran so pripravljali dobro leto, zaradi dobrega sodelovanja z občino v preteklosti pa jo je brezplačno izdelalo podjetje Ames.
V Velenju primerov čezmernega onesnaževanja zraka v zadnjih letih skoraj ni bilo, v stalni pripravljenosti pa so ustrezne službe, ki bi po vnaprej dogovorjenem sistemu obvestile javnost o nevarnostih za zdravje. Katičeva je povedala, da so posebna skrb občutljivejše skupine ljudi – otroci, starejši, bolniki – ki so dovzetnejši za vplive iz okolja, zato v primerih, ko za take skupine onesnažen zrak predstavlja večjo nevarnost kot za druge, te še dodatno obveščajo. "Pripravljeno imamo tudi avtomatsko proženje obvestil pristojnim v vseh treh občinah, če bi se katera od vrednosti onesnaževal zraka približala uradni alarmni vrednosti. Naša strokovna sodelavka Alenka Pivka Kneževič pa redno sodeluje s pristojnimi v TEŠ. Z javno dostopnim informacijskim sistemom želimo okrepiti zaupanje med ljudmi. Nenazadnje je pomemben tudi za turiste, prav ti pogosto sprašujejo o razmerah na jezeru, saj imamo v zadnjem času vse več srfarjev, ki potrebujejo podatke o smeri in hitrosti vetra," je pojasnila Katičeva.
Na spletni strani je pregled podatkov, ki se osvežujejo tekoče in predstavljajo srednje vrednosti na vsake pol ure, podatki o vetru pa so za zadnjih 32 ur.
"V Velenju podpiramo gradnjo bloka 6 v TEŠ, Sloveniji pa lahko pokažemo, kako živimo v okolju, ki je veljalo za zelo degradirano. Mi tu živimo in moramo skrbeti, da je okolje v dobrem stanju. Javno dostopni podatki informacijskega okoljskega sistema nedvomno vzbujajo več zaupanja, kot če se meritve opravljajo enkrat na leto.
