ZDA niso več največje svetovne potrošnice energije

Avtor: Sašo Šmigić, KD Skladi

ZDA niso več največje svetovne potrošnice energije Po več kot stoletnem obdobju prevlade na področju porabe energije so morale ZDA primat na lestvici predati Kitajski. Po podatkih International Energy Asociation (EIA) je Kitajska v preteklem letu porabila za 2252 milijonov ton ekvivalentov surove nafte (oil-equivalent), s čimer je za štiri odstotke presegla porabo v ZDA. Dodatno težo vzponu Kitajske na prvo mesto lestvice porabnikov daje dejstvo, da so v ZDA še na začetku 21. stoletja porabile dvakrat več energije kot Kitajska. Podatek, da naj bi v prihodnjih 20 letih za zagotavljanje nemotene energetske oskrbe namenili več kot 4000 milijard ameriških dolarjev, pa kaže magnitudo neusahljive Kitajske potrebe po energiji.

Po več kot stoletnem obdobju prevlade na področju porabe energije so morale ZDA primat na lestvici predati Kitajski. 

 

Po podatkih International Energy Asociation (EIA) je Kitajska v preteklem letu porabila za 2252 milijonov ton ekvivalentov surove nafte (oil-equivalent), s čimer je za štiri odstotke presegla porabo v ZDA.

Dodatno težo vzponu Kitajske na prvo mesto lestvice porabnikov daje dejstvo, da so v ZDA še na začetku 21. stoletja porabile dvakrat več energije kot Kitajska. Podatek, da naj bi v prihodnjih 20 letih za zagotavljanje nemotene energetske oskrbe namenili več kot 4000 milijard ameriških dolarjev, pa kaže magnitudo neusahljive Kitajske potrebe po energiji. 

Kljub vedno večji potrošnji surove nafte na Kitajskem na prvem mestu ostaja premog, ki predstavlja kar 70 odstotkov celotne porabe energije. Večina porabe je usmerjena v proizvodnjo električne energije, in upoštevajoč nedavno, 30 milijard dolarjev vredno investicijo v posodobitev in izgradnjo nacionalnega distribucijskega sistema, bo premog na Kitajskem še nekaj časa držal primat med energenti. Kot protiutež umazanemu premogu nameravajo na Kitajskem povečati proizvodnjo električne energije z izkoriščanjem ekološko bolj prijaznega zemeljskega plina. Že v letošnjem letu naj bi povečali uvoz plina, ki je lani znašal 5,5 milijona ton, za dobrih 60 odstotkov. V skladu s to politiko poskušajo kitajske oblasti  že dalj časa okrepiti sodelovanje s srednjeazijskimi državami, ki so bogate s plinom,  kot so Kazahstan, Uzbekistan in Tadžikistan. Prvi rezultat sodelovanja je končanje 1100-kilometrskega plinovoda, ki povezuje kitajska podjetja s srednjeazijskimi dobavitelji….


Celoten članek: http://www.dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042396066

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE