ZSSS poziva vlado k izkoristku kohezijskih sredstev za energetsko obnovo

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva vlado, naj izkoristi evropska kohezijska sredstva, ki so namenjena državam članicam za energetsko obnovo zgradb, saj naj bi s tem preprečila porajajočo se energetsko revščino, ustvarila nova delovna mesta in zmanjšala uporabo fosilnih goriv.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) poziva vlado, naj izkoristi evropska kohezijska sredstva, ki so namenjena državam članicam za energetsko obnovo zgradb, saj naj bi s tem preprečila porajajočo se energetsko revščino, ustvarila nova delovna mesta in zmanjšala uporabo fosilnih goriv.

Dušan Semolič (Foto: Jaka Gasar)

Predsednik Dušan Semolič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani pozval vlado, naj izkoristi 180 milijonov evrov sredstev, ki jih preko kohezijskih skladov ponuja EU, ob lastni udeležbi države v višini 35 milijonov evrov. Predvsem pa naj bodo ta sredstva namenjena fizičnim osebam, je izpostavil in dodal, da bi bila pri tem premiku v Sloveniji tudi manjša poraba fosilnih goriv, razvijale bi se nove tehnologije, odpirala bi se tudi nova delovna mesta.

Opozoril je, da je energetska varčnost stavb povezana tako z varovanjem okolja, z varčevanjem energije kot tudi z novimi delovnimi mesti, ki jih Evropa na simbolni ravni imenuje ‘zelena’ delovna mesta. "V tej krizi države članice EU iščejo rešitve tudi v priložnostih okoljske politike, torej tudi v novih zelenih delovnih mestih, torej mestih, ki so povezana z varovanjem okolja, energetske varčnosti in podobno," je izpostavil Semolič.

Sekretar sindikata delavcev zaposlenih v gradbenih dejavnostih Oskar Komac je ob tem izpostavil, da lahko Evropa po nekaterih ocenah s pravilno okoljsko politiko ustvari pol milijona novih delovnih mest, od tega bi jih lahko bilo v Sloveniji nekaj tisoč.

"Evropske stavbe so največji potrošnik energije, namreč 40 odstotkov vse porabljene energije se porabi za funkcioniranje oz. ogrevanje stavb. Slovenija ima po besedah predstavnikov vlade visoke in ambiciozne cilje na tem področju, ki izvirajo iz nacionalnega energetskega programa, vendar je po izjavah generalnega direktorja direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo Janeza Kopača, v zadnjih štirih letih bilo doseženo samo štiri odstotke strateško zastavljenih ciljev, zato nas tu čaka še veliko dela," je pojasnil Komac.

Opozoril je, da je v strukturnih skladih EU na voljo okrog 180 milijonov evrov za doseganje energetske učinkovitosti stavb, kjer mora Slovenija zagotoviti okoli 35 milijonov evrov lastnih sredstev. "Iz tega fonda se zasledujeta dva cilja, in sicer nova delovna mesta in na drugi strani sistemski boj proti energetski revščini," je poudaril in izpostavil, da energetska revščina prizadene prav najrevnejše, saj si ne morejo privoščiti dobre toplotne izolacije ali naprednih virov ogrevanja.

Semolič je poudaril, da so okoljske rešitve v večini držav EU nov odgovor na krizo, in sicer odgovor, kako lahko z neko preudarno investicijsko politiko dosegaš večstranske pozitivne učinke na različnih področjih. "Za sindikate je pomembno, da pogosteje govorimo o energetski revščini. V Evropi obstaja standard, ki pravi, da se v energetski revščini nahaja gospodinjstvo, kjer več kot 10 odstotkov vseh prihodkov porabijo za energijo," je izpostavil.


Vir: http://dnevnik.si/poslovni_dnevnik/1042305673

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI