Energetska kultura in razmere na energetskem področju vplivajo na odgovore anketiranih

Anketiranje se je izvajalo na terenu med 9. februarjem in 6. marcem 2011, v obdobju, ki sta ga zaznamovala huda zima in porast cen vseh surovin, podobno kot je bilo letošjo zimo v letu 2013, ko nas je zeblo še konec maja in smo rekordno dolgo morali ogrevati. Rezultati znova kažejo, kako energetska kultura in razmere na energetskem področju v posamezni državi članici EU vplivajo na odgovore anketiranih državljanov. Po eni strani lahko ugotovimo, da je, razen nekaj izjem, malo razlik med odgovori moških in žensk; po drugi strani pa rezultati ponazarjajo velik generacijski prepad, ki se kaže tako v vedenju kot v dojemanju energetskih težav.

Evropski državljani so pri varčevanju z energijo bolj naklonjeni ukrepom brez finančnih posledic.

• Prednost dajejo varčevanju z energijo v gospodinjstvu: manjši rabi svetil in električnih naprav (55 %) ter zmanjšanju ogrevanja oz. klimatizacije prostorov (43 %).
• Dragim ukrepom razmere niso naklonjene: izolaciji hiše (19 %), nakupu okolju prijaznejšega avtomobila (6 %).
• Ozaveščenost o prihrankih pri vožnji je treba izboljšati: manj pogosta uporaba lastnega avtomobila (19 %), pogostejša uporaba javnega prevoza (14 %) in zmanjšanje hitrosti vožnje (10 %).
• Delež Evropejcev, ki niso naredili „ničesar“, da bi spremenili svoj odnos do varčevanja z energijo, je precejšen (14 %).

Anketiranci dajejo pri znižanju računa za energijo prednost praktičnim ukrepom.

• Želijo si „pametnih“ števcev, s pomočjo katerih bi lahko dnevno merili svojo porabo energije (47 %).
• Pričakujejo uvedbo davčne olajšave (40 %).
• Naklonjeni so ustvarjenju pogojev za vzpostavitev konkurence med ponudniki energije (36 %).
• Podpirajo večjo preglednost in poenostavitev računov za energijo (23 %).

Prednosti povezanega evropskega energetskega omrežja

• Pomenilo bi znižanje stroškov energije (59 %).
• Spodbudilo bi boljšo uporabo različnih vrst energije (47 %).
• Zagotovilo bi zanesljivejšo dobavo energije (35 %).
• Povečalo bi zmožnosti EU, da se pogodi o velikih pogodbah z državami zunaj njenih meja (28 %).
• Prispevalo bi k večji solidarnosti med državami članicami EU (25 %).

VIR: Evropski parlament