ANKETA: Želimo boljši svet

Energija in njena raba veliko bolj neposredno vplivata na našo kakovost življenja kot si predstavljamo in nas na zemljevidu Evrope tiščita med siromašne. Denar nam leži v preveč potrošeni energiji, vendar se na področju energetskih sanacij v zadnjih letih, kljub neizkoriščenim potencialom, ni zgodila pričakovana kvota obnov.

 

Ne bo dostojnega življenja brez cenovno dostopne energije

 

Energija in njena raba veliko bolj neposredno vplivata na našo kakovost življenja kot si predstavljamo in nas na zemljevidu Evrope tiščita med siromašne. Brez cenovno dostopne energije ne bomo imeli cenovno dostopne hrane, socialno ogroženi pa bodo uživali premalo kakovostno hrano, posledica tega bo vse večja debelost in obolevnost, posebno mladih. Brez cenovno dostopnih energentov vsem državljanom ni možno zagotoviti enakih možnosti dostojnega ogrevanja, brez dostopnih cen bencina se ni možno več toliko prevažati, gospodarstvo pa brez cenovno razumnih cen energije postane nekonkurenčno. 

 

ANKETA SE NAHAJA NA DNU PRISPEVKA. ODDAJTE SVOJ GLAS.

 

 

 

podrazitev

 

 

Denar in delovna mesta nam ležijo v preveč potrošeni energiji, okolje pa nas opozarja, da ne znamo ravnati z njim

 

Energetska učinkovitost v Sloveniji še zdaleč ni briljantna. Vemo, da se z energetski sektorjem da pridelati nova delovna mesta, ker imajo investicije v večjo energetsko učinkovitost takojšen pozitiven učinek na gospodarstvo in so na kratek rok poplačane iz prihrankov – lahko rečemo da nova delovna mesta poplačamo z neporabljeno energijo, nagrada ob tem pa je čistejši zrak in enake možnosti ohranjanja okolja za naše poznejše rodove. Zato je nerazumljivo zakaj v času hude gospodarske krize v Sloveniji pospešeno ne pričnemo izkoriščati potencialov energetskih obnov in potrebne sile usmerimo v hitro ukrepanje. Za gospodinjstva je energetska učinkovitost ključna za obvladovanje stroškov, krepitev kupne moči in izboljšanje kakovosti bivanja.

 

Kdo bo zajezil podražitve?

Vedno dražja energija nam lahko spodnese tla pod nogami, ker se na račun neučinkovite rabe energije, ta na vseh področjih polagoma draži, denar in delovna mesta pa nam ležijo v preveč potrošeni energiji. Apeliram na snovalce gospodarskih politik in finančnih zvodov, da energijo ohranijo na ravni dosedanjih cen.

 

APEL: Vrtce, šole in druge javne zgradbe plačujemo državljani

V javnih zgradbah, šolah, bolnicah, javnih ustanovah, domovih za ostarele, vrtcih, zdravstvenih domovih, ki jih imamo na pretek  in so daleč največji požiralci energije, bi morali v naslednjih 5 letih realizirati akcijski plan za zmanjšanje porabe energije.  Neučinkovito rabo energije dejansko preplačamo z visokimi obrestmi na posojen evropski denar. Bistveno zmanjšana raba energije je garancija, da bodo cene energije minimalno rastle, v državni proračun pa bodo pritekli davki od investicij, poleg tega pa se bo z masovnejšimi energetskimi sanacijami pospeševalo odpiranje nujno potrebnih delovnih mest.

Po zadnjih merjenjih Statističnega urada so potrošniki o primerjavi današnjih cen s tistimi pred 12 meseci po večini prepričani, da cene vztrajno naraščajo.

 

V primerjavi z Avstrijo za bencin odštejemo 2,5 x več letnega dohodka.

 

Zakaj smo po višini letnih izdatkov za bencin na vrhu lestvice?

Električna energija se je za gospodinjstva od leta 2007 podražila skoraj za 40%, za bencin pa letno odštejemo – 3,26 odstotka letnega prihodka, s čimer je Slovenija uvrščena na sam vrh – 5. mesto. S povprečno ceno bencina 1,52 evra za liter v drugem četrtletju je Slovenija na 17. mestu med 60 državami. Na vrhu sta Turčija in Norveška, na dnu pa Venezuela. V primerjavi z Avstrijo za bencin odštejemo 2,5 x več letnega dohodka.

 

Po raziskavi, ki jo je opravil finančni portal Bloomberg, prebivalci Slovenije za liter bencina v povprečju odštejemo 3,18 odstotka dnevnega zaslužka, kar Slovenijo uvršča na 27. mesto, za bencin pa skupno odštejemo 3,26 odstotka letnega prihodka, s čimer je Slovenija uvrščena na 5. mesto. V Italiji za bencin potrošijo povprečno 2,53 odstotka dnevnega zaslužka, skupno pa za bencin namenijo 1,61 odstotka letnega dohodka. Na Madžarskem, kjer stane liter bencina 1,46 evra, odštejejo za liter prebivalci v povprečju 5,18 odstotka dnevnega zaslužka, skupno pa za bencin namenijo 2,62 odstotka letnega dohodka. V Avstriji stane liter bencina 1,44 evra. Prebivalci za liter v povprečju odštejejo 1,37 odstotka dnevnega zaslužka, skupno pa za bencin namenijo 1,10 odstotka letnega dohodka.

 

Primerjavo cen najdete na: http://www.bloomberg.com/visual-data/gas-prices/20132

 

 

 

 

 

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE