Šest ameriških zveznih držav se je odločilo, da ne bodo več sodelovale v programu imenovanem Western Climate Initiative, ki zajema zmanjševanje količin toplogrednih plinov. V njem so ostali samo Kalifornija in štiri kanadske province, izstopili pa so New Mexico, Arizona, Washington, Oregon, Montana in Utah ter s tem zaključili večletna prizadevanja za zmanjšanje izpustov.
 Gejziri v Nevadi spadajo tudi med svetovne turistične zanimivosti |
Trdijo, da je določanje najvišjih dovoljenih izpustov in trgovanje z njimi morilec ekonomije in da ni nujno, da bo vse skupaj vplivalo na zmanjšanje rasti globalne temperature. Izstopajoče države so se pridružile bolj meglenemu programu, North America 2050, v katerem nameravajo šele ocenjevati vplive toplogrednih izpustov, pri tem pa prepuščajo vsakemu sodelujočemu, da se sam odloči, kaj je zanj bolj smiselno z okoljske in ekonomske plati.
Vzroka sta dva
Izstop so države že nekaj časa napovedovale, povzročila pa naj bi ju rastoča recesija in prevzem oblasti s strani republikancev, ki jih klimatske spremembe in nove energetske strategije ne zanimajo. To utemeljujejo s tem, da se stroški zmanjševanja in trgovanja z izpusti vedno prestavijo na pleča potrošnikov, čeprav v isti sapi poudarjajo, da je okolje potrebno varovati. Nato pa tehtnico spet prevesijo na stran zmanjševanja stroškov in povečevanja števila delovnih mest. Tak razvoj dogodkov ni v skladu s spoznanji in predvidevanji, saj politiki očitno niso videli izračunov, iz katerih je jasno vidno, da jih bo odpravljanje posledic okoljskih sprememb stalo veliko več, kot zmanjševanje emisij. Te signale vedno pogosteje vidimo v poročilih, polnih okoljskih katastrof, podrtih stavb ter poplavljenih mest in tovarn. Tudi zadnja tri najbolj vroča poletja v zadnjih dvesto letih so se dogodila v zadnjem desetletju, kar je jasen znak da se kazalec premika proti rdečemu polju.
 Delež obnovljivih virov v ZDA (v milijardah kWh) stalno raste, kljub odstopanju od okoljskih ciljev |
Vse ni tako črno
V ZDA se kljub slabim znakom poraba energije iz obnovljivih virov povečuje. Pri tem so daleč največji vir hidroelektrarne, pomembne učinke pa dosegajo tudi z geotermalnimi in termosolarnimi viri, zlasti iz gejzirov v Nevadi, ki so v svetu trenutno največji vir toplote in elektrike zgrajen na enem mestu. Del energije se nahaja še v etanolu, katerega glavni vir je koruza, delež elektrike iz forovoltaike in vetra pa v zadnjih letih pomembno raste. Če se bodo ti premiki dolgoročno nadaljevali, bodo z njimi omilili izstope iz okoljevarstvenih programov.
