Investicije v varstvo okolja so se od leta 2001 podvojile, a so v letu 2008 znašale 346.635 EUR, to je 5,1% vseh investicij v Sloveniji v navedenem letu.
Letošnja že 40. obeležba svetovnega dneva varstva okolja pod okriljem Združenih narodov se s svojo nosilno temo »Gozdovi – narava na uslugo« aktualno pridružuje mednarodnemu letu gozdov; z namenom vzpodbujanja ohranjanja gozdov in njihove trajnostne rabe. Sporočilnost teme poudarja dva vidika. Prvi je povezan z gozdom in uslugami, ki nam jih ta nudi, drugi vidik pa je neločljivo povezan z osrednjo vsebino dneva – varstvom okolja oziroma z naravo v najširšem pomenu.
Gozdovi blažijo učinke podnebnih sprememb
Gozdovi predstavljajo pomembno vrednoto in so hkrati vir najrazličnejših dobrin, od neposrednih (lesa, gozdnih sadežev, pitne vode) do posrednih (prostor za rekreacijo in oddih ter delo). Poleg okoljskih vidikov sta prav gotovo najbolj izpostavljena gospodarski ter podnebni vidik. Prav slednji pa je bistven pri dojemanju pomena ohranjanja gozdnih površin, poleg ohranjanja biodiverzitete in življenjskega prostora. Gozd oziroma lesna biomasa namreč pozitivno vpliva na učinke podnebnih sprememb, saj iz ozračja veže ogljikov dioksid.
Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so gozdovi v letu 2009 pokrivali 1.186.104 ha površine ali 58,5 % ozemlja države. Te velike površine – po deležu gozdov nas prekašata le Finska in Švedska – predstavljajo ogromen potencial kot skladišče toplogrednih plinov. Z upoštevanjem ponorov, procesa, ki iz ozračja odstranjuje toplogredne pline in povečuje količino ogljika v biomasi, so bili izpusti CO2 leta 2008 zmanjšani za 47,7 %. Ta delež se je v zadnjih letih gibal okoli 50 %, vendar pa je prišlo do rahlega upadanja na račun povečevanja izpustov CO2, predvsem iz prometa.
Podatki Agencije RS za okolje kažejo, da so se izpusti CO2 v letu 2008 povečali za 202 % glede na izhodiščno leto 1986 po obveznostih Kjotskega protokola.
Investicije za varstvo okolja po namenih, Slovenija, 2008 |
V Sloveniji je gozdarstvo ekonomsko nepomembna dejavnost
Gozd oziroma z njim povezana gozdarska dejavnost ima tudi pomembni funkciji: socialno in gospodarsko. Podatki o bruto dodani vrednosti gozdarske dejavnosti kažejo 0,3-odstoten prispevek k BDP. Dodana vrednost in bruto dodana vrednost na zaposlenega se sicer vseskozi povečujeta in sta bili leta 2009 enkrat večji kot leta 2000, a omenjeni delež večinoma ostaja nespremenjen. Zaposlenost v gozdarstvu, ki se zaradi upoštevanja občasnega in sezonskega dela meri v polnovrednih delovnih močeh (PDM), zajema plačano in neplačano delovno silo (kmetje). Ta se je v zadnjih petih letih gibala okoli 70 % vseh zaposlenih v gozdarski dejavnosti, vseeno pa je pomemben vidik dodaten zaslužek, ki ga dejavnost omogoča.
Pri proizvodnji električne energije skoraj tretjina iz obnovljivih virov
Les v Sloveniji predstavlja tudi pomemben obnovljiv vir za energetske namene. Poleg okroglega lesa se za pridelavo toplotne in električne energije uporabljajo tudi lesni ostanki. V strukturi bruto proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in odpadkov se delež lesa vseskozi giblje nekaj nad 2 %, razen v letu 2008, ko je dosegel 5,4 %. Delež hidroenergije pa je med leti 2002 in 2009 vztrajal okrog 96 %. Pomemben podatek v zvezi z obnovljivimi viri pri proizvodnji električne energije je njihov skupni delež v celotni proizvodnji. Slovenija si je v skladu z Direktivo 2001/77/EC o promociji električne energije, proizvedene iz obnovljivih virov, zadala cilj v letu 2010 doseči 33,6-odstotni delež te energije. Temu smo se po zadnjih podatkih za leto 2008 približali z 29,1 %.
Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov (%), EU-27, 2008 |
Kako skrbimo za okolje v Sloveniji ?
Eden izmed pokazateljev skrbi za okolje je statistični kazalnik o investicijah, namenjenih varstvu okolja. Podatki za obdobje 2001–2008 kažejo, da so se skupne investicije povečevale: leta 2008 so znašale 346.635 EUR in so s tem dosegle dvakratno vrednost iz leta 2001. Po zadnjih podatkih za leto 2008 je bilo v Sloveniji največ investicij namenjenih varstvu zraka (28 %), varstvu površinskih voda (26 %) ter odstranjevanju odpadkov (21 %). Najmanj smo v Sloveniji namenili varstvu biodiverzitete (3 %).
Za opis stanja v okolju so pomembni tudi številni kazalniki za odpadke, ki prikazujejo količine nastalih odpadkov ter ravnanje z njimi. V letu 2009 smo v Sloveniji proizvedli 6,8 milijona ton komunalnih odpadkov in odpadkov iz proizvodnih ter storitvenih dejavnosti. Od teh skupnih količin je bilo predelanih 5,1 milijona ton odpadkov in 1,7 milijona ton odpadkov odstranjenih, od tega je bilo odloženih 55 % odpadkov. V letu 2009 smo uvozili skoraj 700.000 ton odpadkov, izvoz pa je bil bistveno manjši, skoraj 200.000 ton.
vir: Statistični urad RS, 3. junij 2011
