Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega človekovega vpliva na podnebne spremembe.

 

Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, še vedno prevelik del strokovne in splošne javnosti zanika neposreden človeški vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozračja?

S stališča znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namreč znanost na problem opozarjamo že več kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo že skoraj 50 let. Če pa gledam na to nerazumevanje s stališča vsakodnevnega življenja, pa si ga delno lahko razložim. Podnebne spremembe nas ne ogrožajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene grožnje pa se ljudje slabo odzivajo. In če k temu dodamo še prenasičenost z informacijami, tudi lažnimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo štiri leta, do naslednjih volitev.

 

 

Lucka Kajfez Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj

 

 

Mnogi gospodarstveniki menijo, da drastičen prehod na OVE tehnično ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdržen, ukinitev obstoječih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poruši varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven?

Politična prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih državah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z drugačnim modelom in to z nizkoogljičnim in hkrati krožnim modelom. Podnebne politike v Sloveniji praktično ni, saj nimamo potrebnih inštitucij niti kadrov, torej nikakršne politične volje za spopadanje.  Nizko-ogljične strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drastičen prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preveč neučinkoviti. Dokler povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska učinkovitost tisto, o čemer bi morali debatirati – ne pa nove energetske kapacitete.  Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so.  Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je še vedno skoraj za četrtino višja od EU-28. Za  enak BDP  porabimo bistveno več energije – in to je narobe.

 

 

       

OPIS KNJIGE
Planet, ki ne raste
Lucka Kajfez Bogata knjigaLučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, pa z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje.  

Citat iz knjige
Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive naravne vire. Živimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let.
Mlada generacija bo nosila najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo in ne upoštevaomejitev naravnih sistemov.

Katere hujše podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec človeškega delovanja?

Popolnoma dokazljiva posledica človekove dejavnosti so pogostejši in dalj trajajoči vročinski valovi. Ti ubijajo starejše in bolnike, zdravim ljudem znižujejo produktivnost in povzročajo slabo počutje. Vročinski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli več kot 70 tisoč življenj.

Na drugem mestu so suše, ki so vse bolj pogoste v poletnem času in znižujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sreči delajo škodo bolj regionalno.

 

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno škodo, ki sledi zaradi suš, poplav, neurij, jo statistično beležimo?

Statistični podatki zadevajo samo informacije o direktni škodi oziroma o škodi, ki je uradno ocenjena. Pa že ta gre lahko v več sto milijonov Evrov letno. Posredne škode za zdravje ljudi, slabšo kakovost  podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dražjo hrano in še marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi narašča in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano škodo.

 

Ali lahko posameznik z zmanjšano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne poveča? Je znano koliko rastejo OVE globalno?

Absolutno! Že prej sem omenila, da povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE znižali na kakih 80 kWh. Če gledamo s stališča ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manjši vrednosti. To bi pomenilo, da bi se naš odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvišal.

Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, če gledamo relativne številke. A v absolutnem deležu se to še vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije še vedno raste.

 

Prehod v brezogljično družbo terja hitrejše prilagoditve na mnogih področjih. Katere ukrepe, razen učinkovitejše rabe energije, izpostavljate kot ključne?

Prehod v brezogljično družbo zahteva drugačen gospodarski model. Današnji  gospodarski model »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi« enostavno zahteva prevelike količine virov in energije in ti niso več neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi.  Za zdaj nihče natančno ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model krožnega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče.  Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredotočati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU države že razmišljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obnašanje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele.

Ključno pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostejše vremensko pogojene naravne nesreče. Za sušo so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. goriški Vogeršček, ter sistemi za namakanje in gojenje na sušo bolj odpornih sort. Za poplave je to boljše prostorsko načrtovanje in premišljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s točo so to protitočne mreže. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vročinah je nujna.

 

Letno v Sloveniji prebivalec zavrže 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, živinoreja pa kot vemo, močno negativno vpliva na  segrevanje ozračja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potrošniki neposredno  prispevamo k poslabšanju razmer?

Ta hip res potrebujemo široko razpravo o naši prehranski verigi, mesni prehrani in zavrženi  hrani. Če bi se začeli obnašati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do našega krožnika izgubili manj hrane. In če pri tem tudi potrošniki ne bi več zavrgli nič hrane, ter se prehranjevali večinoma s hrano rastlinskega izvora, bi rešili več težav hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih površin, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in količino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manjši vpliv na dušikovo kroženje. Zmanjšali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemičnih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manjšo proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manjše izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski strošek za našo trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan.

 

podnebne spremembe zeleni viri energije poplave

 

Je segrevanje ozračja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno škodo?

 Zdravje podnebne spremembe ogrožajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vročinski valovi direktno ubijajo ali pa nam slabšajo kakovost življenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in počutje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev,  vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slabšim stanjem ekosistemov, hidrološkega cikla, manjšo proizvodnjo hrane in novimi prenašalci bolezni. Podnebne spremembe pospešujejo razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.  Spremenjene podnebne razmere utegnejo povečati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoječa zdravila.  Finančna škoda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna grožnja, čeprav jo je težko oceniti. Nedvomno lahko doseže tudi do nekaj odstotkov BDP-ja.

 

Katero evropsko državo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb?

Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili že pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premišljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi deležniki na vseh področjih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenejše, kot pa odpravljati škode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov – od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.

 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Kako deluje toplotna črpalka zrak - voda v praksi

Pri energetskem svetovalcu Mateju Kramar iz Murske sobote smo preverili kako se toplotna črpalka zrak-voda obnese v praksi, kako se giblje cena za toplotne črpalke ali ta deluje zanesljivo tudi, ko je...

Vrhunska toplotna črpalka Mitsubishi Electric

Toplotna črpalka Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda je izjemno učinkovita, tiha in energetsko varčna v delovanju, zato je v samem svetovnem vrhu.

Geotermalna toplotna črpalka -  ogrevalni sistem v ponovnem vzponu

Geotermalna toplotna črpalka - ogrevalni sistem, ki v Sloveniji vztrajno raste tudi na račun skandinavskega razvoja sodobne ogrevalne tehnike. Kako je razširjeno koriščenje geotermalnih virov energije v Sloveniji in...

Trije odločilni dejavniki pri izbiri toplotne črpalke

Vgradnja toplotne črpalke je dolgoročna investicija. Na toplotno črplako se lahko zanesete, da bo zagotavljala udobno bivalno klimo ob največjih možnih prihrankih. Leto za letom, dan za dnem. Ob izbiri toplotne...

GRADNJA IN OBNOVE

Pasivna lesena hiša - kako izbrati pravo, zame najprimernejšo

Lesene hiše izpodrivajo klasične zidane hiše, nakup hiše izpodriva gradnjo hiše, energijsko varčne pasivne hiše izpodrivajo energijsko potratne hiše, obnovljivi viri izpodrivajo fosilna goriva. Ta štiri dejstva so bila vodilo, da smo se v reviji odločili za podrobnejše predstavitve nekaterih...

Enostavne sodobne, moderne hiše

Pri gradnji stavbe je odnos  "vzrok – posledica" praviloma nedvoumen. Toplotna izolacija ovoja stavbe določa potrebno moč ogrevalne naprave, ta pa razvod, ogrevala ter energent. Pri parceli pa je ta odnos...

Kako zmanjšati izgubo energije v hiši?

Ob prenovi hiše lahko z razmeroma majhnim vložkom zmanjšamo porabo energije za približno 60%, kolikor znašajo izgube skozi zidove in streho. Naslednji pomembnejši sklop prenove stavbe so vrata in okna, ki lahko...

Trajnostna gradnja - učinkovita in trajno neškodljiva

»Sodobna družba je postavljena pred izzive, ki jih povzročajo klimatske spremembe, naraščajoča energijska odvisnost Evrope, omejenost naravnih virov in prizadevanja za zdravo okolje in čim bolj neokrnjeno...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončna elektrarna poskrbi za ogrevanje vaše hiše

Zadnje desetletje zaznamuje solarna revolucija in umik fosilnih goriv. Še pred desetletjem nihče ni pomislil na samooskrbo z elektriko, kot jo danes omogoča sončna elektrarna, še manj smo verjeli, da bi lahko sončna elektrarna napajala vse potrošnike elektrike v hiši, povrhu pa gnala še električni avto.

Kako deluje samooskrba z elektriko

Samooskrba z elektriko je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering...

Izgradnja sončne elektrarne - kaj vas utegne zanimati

Sončna elektrarna za samooskrbo je donosna in za gospodinjstva zelo mikavna investicija, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Ogrevanje hiše s sončno elektrarno

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Aktualne novice

Cena elektrike 2020 drastično navzdol

Cena elektrike bo v letu 2020 glede na razmere s korona virusom padala. Energija plus je za naslednje 3 mesece znižala cene elektrike za pet odstotkov, cene zemeljskega plina pa celo za tretjino.

Cena elektrike v marcu drastično nižja

Preverjamo kakšna je cena elektrike v mesecu marcu 2020 na račun znižanja omrežnine, ki bo trajala začasno vse do 1. junija 2020. Agencija za energijo je v času krize s korona virusom znižala omrežnino za...

Cooper & Hunter prezračevanje, toplotne črpalke in klime

Cooper & Hunter je moderna in tehnološko napredna blagovna znamka opreme za hlajenje in ogrevanje z obnovljivimi viri energije. Sledijo svetovnim trendom, s širokim naborom različnih naprav pa se uvrščajo v...

Sejem Dom 2020 : zanimivi dogodki, urnik

Sejem Dom kot vsako leto ponudi množico zanimivih dogodkov. Tokrat Gradbeni inštitut ZRMK vabi na podelitev novih okoljskih certifikatov in njihove druge dogodke, ki bodo potekali v Ljubljani od srede, 4. marca do...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Brezplačno ogrevanje, prezračevanje in razvlaževanje

Solarventi obratuje s pomočjo sončne energije, ne potrebuje elektrike. Hkrati omogoča prezračevanje, razvlaževanje ter tudi dogrevanje stanovanjskih objektov, počitniških hiš, vikendov, garaž, mobilnih hiš,...

Plesen na steni - je odstranjevanje vnaprej izgubljena bitka?

Boj z zidno plesnijo je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo lastniki stanovanj in družinskih hiš. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da plesen odstranimo, še bolje pa je da sploh prepečimo njen...

Prezračevanje zrakotesnih hiš in stanovanj je nujno

Gradbena stroka v Sloveniji že od leta 2000 daje prednost zrakotesni gradnji, kar je sicer v skladu z evropskimi (in slovenskimi) standardi, ki so usmerjeni v zmanjševanje porabe energije za ogrevanje in hlajenje....

Varčevanje vode

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja, kamor so pač odtekle. Samo čistilna sposobnost  zemlje  ima svoje meje, zato je potrebno...

Vodni kamen in čista pitna voda

Vodni kamen se neprenehoma nabira na vodovodni napeljavi, ventilih, grelcih, pralnih in pomivalnih strojih, umivalnikih, koritih, pipah in njihovih mrežicah, tuših, kopalnih kadeh, sanitarni keramiki, wc kotličkih in...

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

ZELENA MOBILNOST

Kako deluje električni avto?

Elektromotor je najboljši pogonski stroj, ki je bil do danes izumljen. V primerjavi z motorjem z notranjim zgorevanjem je tri do štirikrat bolj učinkovit. Sestavljen je samo iz statorja in rotorja, njegova dodatna prednost v avtu pa je, da med zaviranjem deluje kot generator in polni baterijo.

Muskova revolucionarna vizija električnega avta

Tovarna električnih avtomobilov Tesla je začela obratovati 2003, že čez pet let je bil v prodaji njihov Model S. Na začetku so želeli izdelati vozilo iz uporabnih delov običajnih avtov in vstaviti električni...

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno...

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Inštalacije

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme...

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Talno ogrevanje v starejši hiši - primer

Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaželi, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpoložljive višine tal, ki pa je v takšnih primerih običajno ni dovolj.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.