Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega človekovega vpliva na podnebne spremembe.

 

Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, še vedno prevelik del strokovne in splošne javnosti zanika neposreden človeški vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozračja?

S stališča znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namreč znanost na problem opozarjamo že več kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo že skoraj 50 let. Če pa gledam na to nerazumevanje s stališča vsakodnevnega življenja, pa si ga delno lahko razložim. Podnebne spremembe nas ne ogrožajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene grožnje pa se ljudje slabo odzivajo. In če k temu dodamo še prenasičenost z informacijami, tudi lažnimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo štiri leta, do naslednjih volitev.

 

 

Lucka Kajfez Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj

 

 

Mnogi gospodarstveniki menijo, da drastičen prehod na OVE tehnično ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdržen, ukinitev obstoječih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poruši varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven?

Politična prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih državah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z drugačnim modelom in to z nizkoogljičnim in hkrati krožnim modelom. Podnebne politike v Sloveniji praktično ni, saj nimamo potrebnih inštitucij niti kadrov, torej nikakršne politične volje za spopadanje.  Nizko-ogljične strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drastičen prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preveč neučinkoviti. Dokler povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska učinkovitost tisto, o čemer bi morali debatirati – ne pa nove energetske kapacitete.  Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so.  Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je še vedno skoraj za četrtino višja od EU-28. Za  enak BDP  porabimo bistveno več energije – in to je narobe.

 

 

       

OPIS KNJIGE
Planet, ki ne raste
Lucka Kajfez Bogata knjigaLučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, pa z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje.  

Citat iz knjige
Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive naravne vire. Živimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let.
Mlada generacija bo nosila najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo in ne upoštevaomejitev naravnih sistemov.

Katere hujše podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec človeškega delovanja?

Popolnoma dokazljiva posledica človekove dejavnosti so pogostejši in dalj trajajoči vročinski valovi. Ti ubijajo starejše in bolnike, zdravim ljudem znižujejo produktivnost in povzročajo slabo počutje. Vročinski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli več kot 70 tisoč življenj.

Na drugem mestu so suše, ki so vse bolj pogoste v poletnem času in znižujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sreči delajo škodo bolj regionalno.

 

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno škodo, ki sledi zaradi suš, poplav, neurij, jo statistično beležimo?

Statistični podatki zadevajo samo informacije o direktni škodi oziroma o škodi, ki je uradno ocenjena. Pa že ta gre lahko v več sto milijonov Evrov letno. Posredne škode za zdravje ljudi, slabšo kakovost  podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dražjo hrano in še marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi narašča in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano škodo.

 

Ali lahko posameznik z zmanjšano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne poveča? Je znano koliko rastejo OVE globalno?

Absolutno! Že prej sem omenila, da povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE znižali na kakih 80 kWh. Če gledamo s stališča ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manjši vrednosti. To bi pomenilo, da bi se naš odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvišal.

Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, če gledamo relativne številke. A v absolutnem deležu se to še vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije še vedno raste.

 

Prehod v brezogljično družbo terja hitrejše prilagoditve na mnogih področjih. Katere ukrepe, razen učinkovitejše rabe energije, izpostavljate kot ključne?

Prehod v brezogljično družbo zahteva drugačen gospodarski model. Današnji  gospodarski model »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi« enostavno zahteva prevelike količine virov in energije in ti niso več neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi.  Za zdaj nihče natančno ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model krožnega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče.  Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredotočati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU države že razmišljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obnašanje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele.

Ključno pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostejše vremensko pogojene naravne nesreče. Za sušo so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. goriški Vogeršček, ter sistemi za namakanje in gojenje na sušo bolj odpornih sort. Za poplave je to boljše prostorsko načrtovanje in premišljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s točo so to protitočne mreže. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vročinah je nujna.

 

Letno v Sloveniji prebivalec zavrže 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, živinoreja pa kot vemo, močno negativno vpliva na  segrevanje ozračja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potrošniki neposredno  prispevamo k poslabšanju razmer?

Ta hip res potrebujemo široko razpravo o naši prehranski verigi, mesni prehrani in zavrženi  hrani. Če bi se začeli obnašati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do našega krožnika izgubili manj hrane. In če pri tem tudi potrošniki ne bi več zavrgli nič hrane, ter se prehranjevali večinoma s hrano rastlinskega izvora, bi rešili več težav hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih površin, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in količino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manjši vpliv na dušikovo kroženje. Zmanjšali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemičnih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manjšo proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manjše izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski strošek za našo trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan.

 

podnebne spremembe zeleni viri energije poplave

 

Je segrevanje ozračja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno škodo?

 Zdravje podnebne spremembe ogrožajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vročinski valovi direktno ubijajo ali pa nam slabšajo kakovost življenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in počutje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev,  vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slabšim stanjem ekosistemov, hidrološkega cikla, manjšo proizvodnjo hrane in novimi prenašalci bolezni. Podnebne spremembe pospešujejo razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.  Spremenjene podnebne razmere utegnejo povečati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoječa zdravila.  Finančna škoda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna grožnja, čeprav jo je težko oceniti. Nedvomno lahko doseže tudi do nekaj odstotkov BDP-ja.

 

Katero evropsko državo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb?

Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili že pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premišljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi deležniki na vseh področjih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenejše, kot pa odpravljati škode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov – od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.

 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Geotermalne toplotne črpalke prihranijo največ

Največja prednost geotermalnih toplotnih črpalk je, da uporabljajo konstantno temperaturo zemlje kot izmenjalni posrednik namesto zunanje temperature zraka.

Toplotna črpalka za brezhibno ogrevanje z radiatorji

V zadnjih letih so bile zime različne. Od nadpovprečno hladnih, do rekordno toplih. Kakšna zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so bili tudi stroški za ogrevanje višji kot običajno....

Toplotne črpalke voda - voda. Studenčnica namesto kurilnega olja

Prestrezanje toplote podtalne vode je energetsko zelo ugodno, vendar tehnično zahtevno Preden se lotimo takega projekta, moramo izvesti ustrezne geološke preiskave in pridobiti...

Električni sistemi ogrevanja - stenski radiatorji, talno ogrevanje, sevalni...

Zagotovo imate mnogi od vas posebne spomine iz preteklosti, vezane na pomanjkljivo ogrevanje bivalnih prostorov in kopalnic.

GRADNJA IN OBNOVE

Naravna toplotna izolacija - 10 glavnih lastnosti

»Naravno«, že sama beseda izzove ure in ure debat. Kaj je naravna toplotna izolacija in kakšne so njene prednosti pred drugimi izolacijskimi materiali? Odlični smo v merjenju in primerjanju fizikalnih količin, kot je na primer toplotna prevodnost, kaj pa boljše počutje ob naravnih materialih, ga znamo...

Prenova hiše - mansarda

V današnjem času, ko je pot do lastnega doma še posebej težavna, predstavlja preureditev mansarde vedno bolj pogosto rešitev stanovanjske problematike. Včasih pusti in neizkoriščeni prostori...

Pritrjevanje na toplotno izolacijo

Toplotna izolacija stavbe omogoča velike prihranke energije, pritrjevanje različnih stvari na zunanjo steno pa lahko postane kompliciran in drag postopek. Pritrjevanja naoknic, tečajev vrat, opor za senčila ali...

Popolna zrakotesnost po ameriško

Sodobne stavbe naj bi bile čim bolj zrakotesne, saj le na ta način lahko zagotovimo energetsko učinkovito delovanje. Debelino izolacije z lahkoto preverjamo med vgradnjo, test zrakotesnosti pa je dokončni in edini...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Solarni nadstrešek eKubo vam opravi vsaj štiri funkcije

Solarni nadstrešek eKubo združuje sodoben design, vrhunsko tehnologijo in izjemno uporabnost, poleg tega se izredno poda k hiši. Standardizirani nadstrešek zagotavlja parkirni prostor za dva avtomobila, na katerem je v stekleno streho integrirana sončna elektrarna moči 5,40 kW.

Višek pridelane elektrike sončne elektrarne več ne bo podarjen

Lastniki sončne elektrarne bodo lahko od marca 2019 naprej za višek pridelane elektrike iz lastne sončne elektrarne prejeli plačilo, ki jih omogoči lokalni operater ter vstopili v t.i. OVE skupnost. Pri čemer...

Ne spreglejte: Sončne elektrarne, električna kolesa, posebna pomladna ponudba...

Podjetje OVEN Elektro Maribor ima status kvalificiranega proizvajalca električne energije, katerih osnovne dejavnosti so proizvodnja električne energije v malih hidroelektrarnah, proizvodnja električne energije v...

IR paneli in sončna elektrarna - najnovejši izsledki ekonomike vgradnje

Pred  tremi leti  je začela veljati  Uredba o samooskrbi  z električno energijo,  sončne elektrarne so tako z vidika prihrankov odlična izbira tudi za gospodinjstva. Poglejmo kaj pokaže...

Aktualne novice

Odprte hiše Slovenije nas z odlično arhitekturo povezujejo že desetič

Med 5. in 7. aprilom 2019 bo po celotni državi potekal deseti festival Odprte hiše Slovenije (OHS). Na njem bo javnosti odprtih 90 kakovostnih, lepih in drznih stavb ter ureditev. Tema letošnjega jubilejnega festivala je “PROSTOR POVEZUJE”.

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V marcu je izšla nova, 64. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Bencin in dizel sta dražja

Regulirani pogonski gorivi, neosvinčen 95-oktanski bencin in dizel, sta se na bencinskih servisih zunaj avtocestnega križa in hitrih cest danes podražili. Za liter prvega bo treba odšteti 1,266 evra oz. dva centa...

JUB na sejmu DOM predstavil Barvo leta 2019

V okviru praznovanja letošnje 50-letnice blagovne znamke JUPOL družba JUB na sejmu DOM prvič predstavlja tudi Barvo leta 2019. Tokrat jo je iz JUB-ove barvne karte izbrala arhitektka in blogerka Nina Štajner,...

Prezračevanje, klimatizacija

Klimatske naprave proizvajalca Mitsubishi Electric

Med najnovejšimi klimatskimi napravami je vrhunski stenski model serije LUXURY z oznako MSZ-LN, pri kateri je možno notranjo enoto izbrati v 4 barvnih odtenkih: klasični beli, biserno beli, rubinasto rdeči in onyx črni. Izbrani barvni odtenek notranje enote je hkrati barvno skladen z daljinskim...

Solarni toplozračni kolektor SolarVenti® - brezplačno prezračevanje ter...

V Osnovni šoli in vrtcu Muljava (Ivančna Gorica) se je izvajala celovita energetska prenova, v sklopu te so pa na prostore učilnic na južno stran stavbe namestili solarne toplozračne kolektorje SolarVenti SV14,...

Decentralno prezračevanje = prezračevanje prihodnosti

Prodaja decentralnih prezračevalnih sistemov z rekuperacijo je od leta 2014 do leta 2018 narasla za dobrih 60 odstotkov in se približuje vrednosti 100 milijonov evrov oziroma 200.00 vgrajenih sistemov na letni...

Predstavitev Panasonicove najnovejše tehnologije za klimatizacijo serije...

Panasonic je predstavil svojo najnaprednejšo serijo Etherea VKE. Novi modeli VKE, ki so prišli na trg januarja 2019, se ponašajo z najvišjim razredom energetske učinkovitosti med izdelki Etherea do sedaj, A+++ pri...

Varčevanje vode

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja, kamor so pač odtekle. Samo čistilna sposobnost  zemlje  ima svoje meje, zato je potrebno...

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

ZELENA MOBILNOST

OVeNtura, za okolju prijazen Maribor

Mesto Maribor je kot štajerska prestolnica drugo največje mesto v Sloveniji, ki je vpeto v čudovito naravo Pohorja na eni in vinorodnih gričev na drugi strani. »Zelena destinacija«, ki privablja številne domače, pa tudi tuje turiste, slednjih ob obisku nikakor ne pusti ravnodušne.

Z električnim kolesom premagujte vsakodnevne ovire brez večjega napora

Kaj je hujšega od sedenja v razgretem avtomobilu in se po polžje premikati naprej? Vam parkirnina vzame preveč denarja, ker vsak dan pred službo parkirate avto? Obstaja alternativa za vse, ki živite v ali ob mestu....

Do leta 2030 res že zaton dizelskih avtomobilov?

Analitiki napovedujejo, da se bo delež avtomobilov z dizelskim motorjem z zdajšnjih 50 odstotkov do leta 2030 znižal na le devet odstotkov. Ključno vlogo bodo prevzeli motorji s polno ali delno električno...

Inštalacije

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini ogrevanja posebej izstopa talno ogrevanje, saj ima nekatere ugodne lastnosti, ki jih nima noben...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Iskanje uhajanja plina s termokamero

Zemeljski plin je zagotovo energent prihodnosti, verjetno prihaja njegova zlata doba. Okoljsko gledano je za 40% “boljši” od premoga in za 20% od nafte.

Aktivno talno ogrevanje –  topla tla že v 10 minutah!

Sistem talnega ogrevanja Actifloor je ustvarjen za izpolnjevanje sodobnih zahtev bivanja. Združuje najboljšo učinkovitost s kratkimi časi segrevanja in elegantno obliko. Actifloor je rezultat...

Najbolj brano

 IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov,  v preteklosti povpraševanja po IR ogrevanju praktično ni bilo

Veliko je govora o toplotnih črpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povračilu investicije, vplivih na okolje, načinu izračuna potrebne moči toplotne črpalke in podobno.

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpraševanja.

Eko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko.Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje...

V zadnjih letih so bile zime različne. Od nadpovprečno hladnih, do rekordno toplih. Kakšna zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so bili tudi stroški za ogrevanje višji kot običajno. Delovanje toplotne črpalke zrak - voda je v ekstremnejših zimskih temperaturah...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.