Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega človekovega vpliva na podnebne spremembe.

 

Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, še vedno prevelik del strokovne in splošne javnosti zanika neposreden človeški vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozračja?

S stališča znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namreč znanost na problem opozarjamo že več kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo že skoraj 50 let. Če pa gledam na to nerazumevanje s stališča vsakodnevnega življenja, pa si ga delno lahko razložim. Podnebne spremembe nas ne ogrožajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene grožnje pa se ljudje slabo odzivajo. In če k temu dodamo še prenasičenost z informacijami, tudi lažnimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo štiri leta, do naslednjih volitev.

 

 

Lucka Kajfez Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj

 

 

Mnogi gospodarstveniki menijo, da drastičen prehod na OVE tehnično ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdržen, ukinitev obstoječih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poruši varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven?

Politična prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih državah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z drugačnim modelom in to z nizkoogljičnim in hkrati krožnim modelom. Podnebne politike v Sloveniji praktično ni, saj nimamo potrebnih inštitucij niti kadrov, torej nikakršne politične volje za spopadanje.  Nizko-ogljične strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drastičen prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preveč neučinkoviti. Dokler povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska učinkovitost tisto, o čemer bi morali debatirati – ne pa nove energetske kapacitete.  Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so.  Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je še vedno skoraj za četrtino višja od EU-28. Za  enak BDP  porabimo bistveno več energije – in to je narobe.

 

 

       

OPIS KNJIGE
Planet, ki ne raste
Lucka Kajfez Bogata knjigaLučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, pa z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje.  

Citat iz knjige
Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive naravne vire. Živimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let.
Mlada generacija bo nosila najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo in ne upoštevaomejitev naravnih sistemov.

Katere hujše podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec človeškega delovanja?

Popolnoma dokazljiva posledica človekove dejavnosti so pogostejši in dalj trajajoči vročinski valovi. Ti ubijajo starejše in bolnike, zdravim ljudem znižujejo produktivnost in povzročajo slabo počutje. Vročinski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli več kot 70 tisoč življenj.

Na drugem mestu so suše, ki so vse bolj pogoste v poletnem času in znižujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sreči delajo škodo bolj regionalno.

 

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno škodo, ki sledi zaradi suš, poplav, neurij, jo statistično beležimo?

Statistični podatki zadevajo samo informacije o direktni škodi oziroma o škodi, ki je uradno ocenjena. Pa že ta gre lahko v več sto milijonov Evrov letno. Posredne škode za zdravje ljudi, slabšo kakovost  podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dražjo hrano in še marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi narašča in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano škodo.

 

Ali lahko posameznik z zmanjšano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne poveča? Je znano koliko rastejo OVE globalno?

Absolutno! Že prej sem omenila, da povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE znižali na kakih 80 kWh. Če gledamo s stališča ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manjši vrednosti. To bi pomenilo, da bi se naš odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvišal.

Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, če gledamo relativne številke. A v absolutnem deležu se to še vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije še vedno raste.

 

Prehod v brezogljično družbo terja hitrejše prilagoditve na mnogih področjih. Katere ukrepe, razen učinkovitejše rabe energije, izpostavljate kot ključne?

Prehod v brezogljično družbo zahteva drugačen gospodarski model. Današnji  gospodarski model »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi« enostavno zahteva prevelike količine virov in energije in ti niso več neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi.  Za zdaj nihče natančno ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model krožnega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče.  Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredotočati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU države že razmišljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obnašanje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele.

Ključno pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostejše vremensko pogojene naravne nesreče. Za sušo so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. goriški Vogeršček, ter sistemi za namakanje in gojenje na sušo bolj odpornih sort. Za poplave je to boljše prostorsko načrtovanje in premišljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s točo so to protitočne mreže. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vročinah je nujna.

 

Letno v Sloveniji prebivalec zavrže 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, živinoreja pa kot vemo, močno negativno vpliva na  segrevanje ozračja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potrošniki neposredno  prispevamo k poslabšanju razmer?

Ta hip res potrebujemo široko razpravo o naši prehranski verigi, mesni prehrani in zavrženi  hrani. Če bi se začeli obnašati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do našega krožnika izgubili manj hrane. In če pri tem tudi potrošniki ne bi več zavrgli nič hrane, ter se prehranjevali večinoma s hrano rastlinskega izvora, bi rešili več težav hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih površin, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in količino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manjši vpliv na dušikovo kroženje. Zmanjšali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemičnih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manjšo proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manjše izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski strošek za našo trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan.

 

podnebne spremembe zeleni viri energije poplave

 

Je segrevanje ozračja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno škodo?

 Zdravje podnebne spremembe ogrožajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vročinski valovi direktno ubijajo ali pa nam slabšajo kakovost življenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in počutje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev,  vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slabšim stanjem ekosistemov, hidrološkega cikla, manjšo proizvodnjo hrane in novimi prenašalci bolezni. Podnebne spremembe pospešujejo razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.  Spremenjene podnebne razmere utegnejo povečati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoječa zdravila.  Finančna škoda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna grožnja, čeprav jo je težko oceniti. Nedvomno lahko doseže tudi do nekaj odstotkov BDP-ja.

 

Katero evropsko državo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb?

Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili že pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premišljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi deležniki na vseh področjih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenejše, kot pa odpravljati škode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov – od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.

 

Povezane vsebine

Varčevanje toplotne energije

Kombinirani kotli na pelete in drva

Prehranska in energetska neodvisnost sta v tem trenutku pomembnejši kot kadarkoli. Nekateri strategi in drugi napovedovalci bodočnosti so sicer opozarjali na nevarnosti, vendar jih odločevalci niso dobro slišali. Zdaj je pravi čas, da se vsak prične prilagajati po svojih zmožnostih, ena od njih je tudi prehod na...

Vrhunska Clivet toplotna črpalka »Made in Italy«

Clivet, znani italijanski proizvajalec termotehnične opreme, predstavlja toplotne črpalke Edge EVO 2.0. – EXC. Gre za rešitev, ki zadovoljuje vse potrebe po ogrevanju, hlajenju in pripravi tople sanitarne vode v...

Ogrevanje in hlajenje s toplotno črpalko Samsung

Spoznajte unikatno integrirano rešitev za ogrevanje, oskrbo s toplo vodo in hlajenje s toplotno črpalko Samsung ClimateHub, primerno tako za visokotemperaturno kot za nizkotemperaturno ogrevanje, s...

Toplotna črpalka - cena - kako se investicija povrne v 2022?

Investitorje v novi ogrevalni sistem velikokrat prestrašijo cene toplotnih črpalk. Toplotna črpalka je v primerjavi z drugimi sistemi ogrevanja res nekoliko dražja, vendar se marsikdo ne zaveda, da ga lahko...

GRADNJA IN OBNOVE

Montažne hiše 2022, cena je še vedno konkurenčna

Montažne hiše so se v letu 2022 podražile, razlog za to  je konkreten dvig cen surovin in energentov. Cene rastejo tudi na področju klasične gradnje. Vendar montažne hiše že od nekdaj spadajo med varčne, razvoj pa teče hitreje kot pri konkurenčnih...

Naravna svetloba pomeni boljše počutje

Za zdravje in dobro počutje v zaprtih prostorih, naj bo to na delovnem mestu ali doma, je naravna svetloba nepogrešljiva. Številne raziskave so potrdile, da se pri tem tudi najboljši viri umetne svetlobe z njo le...

Strešna okna 2022– za več svetlobe in manj toplotnih izgub

Po podatkih raziskave Healthy Homes Barometer, 21 odstotkov Slovencev pravi, da živijo v temnih domovih, torej brez zadostne dnevne svetlobe. Njeno pomanjkanje vpliva na učinkovitost,...

Toplotna izolacija Multipor ima nevtralen ogljični odtis

V boj proti podnebnim spremembam se vključuje vse več okoljsko zavednih podjetij, ki želijo pri produkcijskih procesih ter trajnostno usmerjenostjodosegati ogljični odtis ter z dobrim zgledom vplivati tudi na...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

»All in one« za otočne sončne elektrarne

»All in one« za otočne sončne elektrarne, je dal na trg Velog d.o.o. Prvi kupci pravijo, da je sončna elektrarna povsem enostavna za namestitev, saj jo je treba le povezati s sončnimi celicami in že proizvaja elektriko iz sonca. Napake skoraj ne more biti, nastavitve niso potrebne.

Lastna elektrarna - ko neodvisnost postane privilegij

Potem ko je pred dvema letoma Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19, smo vstopili v povsem neznano obdobje. Obdobje strahu, rasti cen energentov … Komaj so...

Solarni paneli, kakovost in cena v 2022

Kljub temu, da so prve silicijeve sončne celice nastale pred več kot 60 leti, so se sončne elektrarne in s tem fotovoltaika, kot pomemben vir energije, razmahnile v zadnjih 15 letih. Opaznejši padec cen za solarne...

Solarni moduli - kako izbrati in kaj upoštevati pred nakupom?

Odločili ste se za namestitev solarne elektrarne, sedaj pa pride najtežji del. Ker je ponudnikov solarnih modulov pri nas vsako leto več, je tudi izbira le-teh posledično vedno težja. V poplavi različnih...

Aktualne novice

JUB-ove aktivne notranje barve in premazi za les izboljšuje kakovost bivalnih prostorov

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je v začetku junija v Izoli organiziralo strokovno srečanje, ki se je odvijalo v prostorih Univerze na Primorskem. Na dogodku so v družbi JUB s predavanji, ki sta jih za izdelke JUBIN pripravili produktna vodja Anamari...

HYDROSOL Decor je Izbran produkt leta 2022

Na našem tržišču se vsako leto pojavi vrsta novih izdelkov široke potrošnje, ki uporabnikom prinašajo številne koristi in izboljšujejo njihovo uporabniško izkušnjo. Med njimi je tudi JUB-ov inovativni izdelek...

Ne spreglejte aktualnih spodbud za digitalni in zeleni prehod

Na področju zelenega in digitalnega prehoda bodo v letu 2022 dodeljene spodbude za raziskave, razvoj in inovacije. Ker med priznane stroške spadajo tudi stroški osebja, amortizacija instrumentov in opreme,...

Cene energentov v letu 2022

Cene energentov na evropskih borzah so se v prvem tričetrtletju lanskega leta precej zvišale, rast pa se je nadaljevala vse do konca leta. Visoke cene elektrike so odraz visokih cen energentov in visokih temperatur po...

Prezračevanje, klimatizacija

Stropna klima, ki ne piha

Stropna klima naprava ni nič drugačna od bolj poznane klasične stenske klima naprave in deluje na popolnoma enakem principu. Od stenske klima naprave se razlikuje predvsem po načinu vgradnje. Kot že ime pove, so stropne enote vgrajene v strop in so namenjene za vgradnjo v 'plavajoči' ali...

Klima, ki ne piha

Ko je že vse kazalo, da smo na področju hlajenja in ogrevanja s stenskimi klimami že vse videli, je Samsungu uspel presenetljiv razvojni korak. Svoj proizvodni program so najprej temeljito preučili in nato v svoj...

Prezračevanje stanovanja pomeni skrb za zdravje

Gradite hišo ali boste poletne mesece izkoristili za prenovo stanovanja? Potem se zagotovo spopadate z vprašanjem, kako zagotoviti zadostno prezračevanje stanovanja. V zaprtih prostorih...

Daikin klima naprave – novosti v 2022

Daikin kot globalna korporacija vodi v razvoju hladilne in ogrevalne tehnike in pomembno prispeva k razvoju panoge s številnimi inovacijami. Ni naključje, da so Daikin klima naprave na testih klima...

Varčevanje vode

Sistemi za zbiranje deževnice

Preudarni posamezniki vedno iščejo načine, kako v svoje življenje vpeljati nekaj novega, kar bi združevalo prijetno izkušnjo in bilo hkrati tudi koristno. Eden od naših predlogov je, da prestrežete brezplačno deževnico in jo uporabite za zalivanje okrasnih rastlin ali zelenjavnega vrta.

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak. Če bomo seveda upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav...

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Deževnica (kapnica) je mehka voda in kot taka, po izvedeni ustrezni filtraciji odlična za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje WC školjke,  pranje perila. Z uporabo UV sterilizatorja vode pa postane...

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

ZELENA MOBILNOST

Električna polnilnica za električni avto dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Do konca leta 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 3.670 osebnih avtomobilov na električni pogon. Preizkušen električni avto nižjega razreda lahko kupimo že...

E-mobilnost - ne muha enodnevnica, ampak globalni trend

Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni modna muha enodnevnica, kot smo lahko poslušali, ko smo na cestah srečevali prve e- avtomobile, na kolesarskih stezah prva e-kolesa, na pločnikih pa prve e-skiroje....

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno...

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Inštalacije

Talno gretje 2022 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v prostoru po vgradnji talega gretja vsaj 2 stopinji nižja. Večina starejših hiš se ogreva z...

Prenova kopalnice 2022 - kratek čas obnove in cena

Prenova kopalnice je super priložnost, da v stanovanju sami naredimo nekaj, kar nam bo še dolgo v zadovoljstvo. Praksa kaže, da lahko tudi v kopalnice z majhno kvadraturo z dobrim načrtovanjem spravite...

Je talno ogrevanje res za na smetišče zgodovine?

Malo nenavaden naslov, ki potrebuje razlago. V Delu je Bojan Žnidaršič izrekel trditev da “Talno gretje gre na smetišče zgodovine”. Strokovnjak na mnogih področjih in energetski svetovalec je trditev utemeljil...

Stropno ogrevanje in stensko ogrevanje ali hlajenje

Notranje površine zunanjih sten in podstrešnih oblog se pogosto močneje pregrevajo in ohlajajo. To povzroča dve težavi: pozimi je prostor ob zunanjih stenah za bivanje neprijeten zaradi hladu, ki ga sevajo...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

V luči trenutne energetske krize je vse več govora o samooskrbi in možnosti izrabe danosti, ki nam jih nudi narava. Obnovljivi viri energije, med njimi tudi sonce, so postali izjemno pomembni in fotovoltaična...

Ko pomislimo na topel dom, običajno ne pomislimo tudi na udobje. Ob besedi ogrevanje še vedno največkrat dobimo asociacijo na zamudno pripravljanje in skladiščenje drv, skrb za pravočasno in zadostno naročanje...

Postopek zamenjave dobavitelja elektrike je za odjemalca prijazen in dokaj preprost, novi dobavitelj ob predaji vaših podatkov uredi zamenjavo. Gospodinjstvo najprej preveri pogoje odpovedi, ki jih je ob sklenitvi...

Pošteno smo že zakorakali novo ogrevalno sezono, ki je v Sloveniji razmeroma dolga – traja lahko tudi do osem mesecev. Stroški ogrevanja so veliko finančno breme za marsikatero...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.