Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega človekovega vpliva na podnebne spremembe.

 

Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, še vedno prevelik del strokovne in splošne javnosti zanika neposreden človeški vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozračja?

S stališča znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namreč znanost na problem opozarjamo že več kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo že skoraj 50 let. Če pa gledam na to nerazumevanje s stališča vsakodnevnega življenja, pa si ga delno lahko razložim. Podnebne spremembe nas ne ogrožajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene grožnje pa se ljudje slabo odzivajo. In če k temu dodamo še prenasičenost z informacijami, tudi lažnimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo štiri leta, do naslednjih volitev.

 

 

Lucka Kajfez Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj

 

 

Mnogi gospodarstveniki menijo, da drastičen prehod na OVE tehnično ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdržen, ukinitev obstoječih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poruši varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven?

Politična prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih državah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z drugačnim modelom in to z nizkoogljičnim in hkrati krožnim modelom. Podnebne politike v Sloveniji praktično ni, saj nimamo potrebnih inštitucij niti kadrov, torej nikakršne politične volje za spopadanje.  Nizko-ogljične strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drastičen prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preveč neučinkoviti. Dokler povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska učinkovitost tisto, o čemer bi morali debatirati – ne pa nove energetske kapacitete.  Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so.  Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je še vedno skoraj za četrtino višja od EU-28. Za  enak BDP  porabimo bistveno več energije – in to je narobe.

 

 

       

OPIS KNJIGE
Planet, ki ne raste
Lucka Kajfez Bogata knjigaLučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, pa z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje.  

Citat iz knjige
Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive naravne vire. Živimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let.
Mlada generacija bo nosila najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo in ne upoštevaomejitev naravnih sistemov.

Katere hujše podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec človeškega delovanja?

Popolnoma dokazljiva posledica človekove dejavnosti so pogostejši in dalj trajajoči vročinski valovi. Ti ubijajo starejše in bolnike, zdravim ljudem znižujejo produktivnost in povzročajo slabo počutje. Vročinski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli več kot 70 tisoč življenj.

Na drugem mestu so suše, ki so vse bolj pogoste v poletnem času in znižujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sreči delajo škodo bolj regionalno.

 

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno škodo, ki sledi zaradi suš, poplav, neurij, jo statistično beležimo?

Statistični podatki zadevajo samo informacije o direktni škodi oziroma o škodi, ki je uradno ocenjena. Pa že ta gre lahko v več sto milijonov Evrov letno. Posredne škode za zdravje ljudi, slabšo kakovost  podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dražjo hrano in še marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi narašča in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano škodo.

 

Ali lahko posameznik z zmanjšano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne poveča? Je znano koliko rastejo OVE globalno?

Absolutno! Že prej sem omenila, da povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE znižali na kakih 80 kWh. Če gledamo s stališča ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manjši vrednosti. To bi pomenilo, da bi se naš odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvišal.

Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, če gledamo relativne številke. A v absolutnem deležu se to še vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije še vedno raste.

 

Prehod v brezogljično družbo terja hitrejše prilagoditve na mnogih področjih. Katere ukrepe, razen učinkovitejše rabe energije, izpostavljate kot ključne?

Prehod v brezogljično družbo zahteva drugačen gospodarski model. Današnji  gospodarski model »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi« enostavno zahteva prevelike količine virov in energije in ti niso več neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi.  Za zdaj nihče natančno ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model krožnega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče.  Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredotočati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU države že razmišljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obnašanje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele.

Ključno pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostejše vremensko pogojene naravne nesreče. Za sušo so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. goriški Vogeršček, ter sistemi za namakanje in gojenje na sušo bolj odpornih sort. Za poplave je to boljše prostorsko načrtovanje in premišljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s točo so to protitočne mreže. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vročinah je nujna.

 

Letno v Sloveniji prebivalec zavrže 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, živinoreja pa kot vemo, močno negativno vpliva na  segrevanje ozračja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potrošniki neposredno  prispevamo k poslabšanju razmer?

Ta hip res potrebujemo široko razpravo o naši prehranski verigi, mesni prehrani in zavrženi  hrani. Če bi se začeli obnašati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do našega krožnika izgubili manj hrane. In če pri tem tudi potrošniki ne bi več zavrgli nič hrane, ter se prehranjevali večinoma s hrano rastlinskega izvora, bi rešili več težav hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih površin, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in količino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manjši vpliv na dušikovo kroženje. Zmanjšali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemičnih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manjšo proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manjše izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski strošek za našo trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan.

 

podnebne spremembe zeleni viri energije poplave

 

Je segrevanje ozračja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno škodo?

 Zdravje podnebne spremembe ogrožajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vročinski valovi direktno ubijajo ali pa nam slabšajo kakovost življenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in počutje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev,  vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slabšim stanjem ekosistemov, hidrološkega cikla, manjšo proizvodnjo hrane in novimi prenašalci bolezni. Podnebne spremembe pospešujejo razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.  Spremenjene podnebne razmere utegnejo povečati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoječa zdravila.  Finančna škoda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna grožnja, čeprav jo je težko oceniti. Nedvomno lahko doseže tudi do nekaj odstotkov BDP-ja.

 

Katero evropsko državo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb?

Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili že pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premišljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi deležniki na vseh področjih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenejše, kot pa odpravljati škode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov – od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.

 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Izbiranje toplotne črpalke

Toplotne črpalke so nedvomno eden bolj ekonomičnih sistemov ogrevanja, z njimi lahko ogrejemo še sanitarno vodo, omogočajo tudi prezračevanje ter hlajenje ali ogrevanje zraka. Zaradi številnih prednosti je zanje veliko zanimanje. Pri izbiri ustrezne toplotne črpalke se vedno odločamo med več možnostmi

Odlična priložnost za ogrevanje s plinsko pečjo

Ogrevanje gospodinjstev z zemeljskim plinom je vse bolj priljubljeno in ima v Sloveniji pomemben delež. Razlogov za to je verjetno več, predvsem pa takojšnja in enakomerna toplota,...

Delovanje toplotne črpalke - toplotni stroj

Ali znate podrobno razložiti kako deluje vaš televizor? Ali pa mobilni telefon? Kako je možno, da lahko sredi tuje države v nekaj sekundah pokličete domačo številko.

Preverili delovanje toplotne črpalke Altherme - HT v starejši hiši

Meritve in strokovnjaki potrjujejo zanimiv paradoks. Pokazalo se je, da so toplotne črpalke najbolj primeren vir toplote tudi za energijsko potratne stavbe.

GRADNJA IN OBNOVE

Rolete – kako jih pravilno uporabljati, kdaj izbrati senčila od zunaj, ter koliko prihranimo s senčili

Eden osrednjih izzivov družbe je zagotoviti cenovno dostopno oskrbo z energijo za prihodnje generacije. Globalno stavbe porabijo 40% celotne porabe energije, od tega je približno polovica samo za hlajenje in ogrevanje. Ljudje smo pri gradnji in obnovah zelo pozorni na izolacijo in izkoristek naprav za hlajenje in...

Zrakotesnost pasivne hiše

Vsi poznamo prepih skozi netesne stike pri oknu, težje pa si predstavljamo, da lahko „pušča” tudi skozi vtičnico, sifon v kopalnici, ključavnico na vratih ali na stiku temeljne plošče in zunanje stene....

Streha kot ščit pred vremenom in hkrati energetska komponenta stavbe

Razvoj materialov, kompozitov, premazov in tehnoloških postopkov omogoča izdelavo vse bolj naprednih in odpornih strešnih kritin. Na trgu so na voljo sodobni izdelki, rezultat zadnjih raziskav in inovacij, strešniki...

Preizkus za domače mojstre - ali veste kakšna je vaša hiša?

Ob prenovi hiše lahko z razmeroma majhnim vložkom zmanjšamo porabo energije za približno 60%, kolikor znašajo izgube skozi zidove in streho.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos

Sončna elektrarna je za široko rabo ena bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi delovanja ter glede na donose bančnih depozitov nizka in obeta dober donos, saj sončna elektrarna prihrani že s prvim mesecem delovanja, za investicijo pa ne trošimo lastnih...

Ogrevanje hiše s samooskrbno električno energijo

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončne elektrarne - kam po dober nasvet in izvedbo

Sončne elektrarne in toplotne črpalke skupaj prihranijo največ, stroški za elektriko se zmanjšajo na minimum, investiciji pa sta zaradi ugodnih pogojev financiranja stroškovno zelo ugodni. Priporočamo, da...

Zakaj energetsko samooskrbna hiša že danes?

Zakaj zgraditi lastno sončno elektrarno in postati energetsko neodvisen, smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Enertec iz Maribora, Petrom Kumrom. Podjetje Enertec razpolaga z mnogimi izvedenimi projekti, pred...

Aktualne novice

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci spremljali kratke utrinke iz JUB-ovih arhivov in obujali spomine na čase pred petimi desetletji, ko...

Prihodnost gradnje na 52. MOS-u od 10. do 15. septembra

MOS Dom, MOS Tehnika, MOS Turizem, MOS B2B in MOS Plus bodo na celjskem sejmišču od 10. do 15. septembra obiskovalce ponovno razveseljevali s široko ponudbo na enem mestu. Zaradi sledenja trendom, novostim in...

Otvoritev učnega centra Panasonic

Japonsko podjetje Panasonic bo v Sloveniji, v občini Hoče – Slivnica, odprlo prvi tako imenovani učni center Panasonic (HVAC), ki bo omogočal prenos idej, znanja in tehnološkega sodelovanja....

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V juliju je izšla nova, 67. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za...

Prezračevanje, klimatizacija

Je boj z zidno plesnijo vnaprej izgubljena bitka?

Boj z zidno plesnijo je ena najpogostejših težav, s katero se srečujemo lastniki stanovanj in družinskih hiš. Na srečo obstaja kar nekaj načinov, da plesen odstranimo, še bolje pa je da sploh prepečimo njen nastanek.

Ste tudi vi izpostavljeni negativnim učinkom rakotvornega plina radon v vašem...

V kar tretjini Slovenije smo izpostavljeni prekomernim vrednostim radioaktivnega in rakotvornega plina radon. Radon velja za tihega ubijalca v naših domovih. Pronica iz kamnin v kletne prostore in od tam v bivalne...

Revolucionarna Samsung brezvetrna klimatska naprava, ki odpihne visoke račune

Ne piha, a hladi. Dobro ohladi, a malo porabi. Nova Samsung Wind-Free™ klimatska naprava AR9500M sledi svojemu uspešnemu modelu samostoječe Wind Free klime in odpravlja dve najpogostejši nevšečnosti uporabe...

Decentralno prezračevanje ne pomeni lokalno prezračevanje!

Decentralni prezračevalni sistem ni lokalni prezračevalni sistem, kot se pogosto napačno navaja, opozarja Milan Kuster, direktor podjetja Lunos Slovenija. Lokalno namreč pomeni, da prezračujemo le prostor, v katerem...

Varčevanje vode

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov, zato odločitev ni enostavna.

Čista pitna voda

Čeprav imamo v Sloveniji dobre pogoje in naravne danosti, ni samoumevno, da bomo imeli v svojem domu čisto pitno vodo. Zaradi težav na vodovodnem omrežju, ki je marsikje zastarelo in dotrajano, prihaja do...

Lovilci olj vedno pomembnejši

Z olji vseh vrst vse bolj onesnažujemo okolje in pitno vodo, zato je potrebno izlive preprečiti. Z eno kapljico olja onesnažimo 200 litrov pitne vode, s kapljico bencina pa kubični meter, zato so ekosistemi,...

Nova biološka čistilna naprava »one2clean+«

Popolno biološko čiščenje odplak je danes pri nas postalo nujno, saj je skoraj 3/4 površine Slovenije označeno kot vodovarstveno. To je posledica desetletij nespametnega ravnanja in odvajanja onesnaženih vod tja,...

ZELENA MOBILNOST

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu premikanju naprej.

Električni avto da ali?

Če bi vse odpadne snovi, ki povzročajo neprijetne klimatske spremembe lahko odvedli v vesolje, električnega avta sploh nebi potrebovali. Naprej bi lahko kurili premog in nafto, večina toplotnih strojev pa bi lahko...

Finančna matematika za električni avto -  strošek za gorivo zamenjam z...

V praksi izkušnje za električni avto kažejo, da je ta zelo primeren za vse uporabnike, ki dnevno v povprečju opravijo vsaj 100 kilometrov in lahko baterijo polnijo doma. Ti spadajo v veliko skupino dnevnih migrantov,...

Električni avto povsem enakovreden bencinskemu

Zakaj nekateri posamezniki prisegajo na električne avtomobile. Eden takih je Adrian Ruchini, ki nam je zaupal izkušnje ob vožnji električnega avtomobila, njegova glavna motivacija za prehod na električni avto je bil...

Inštalacije

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso poceni.

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

Suhomontažni sistem talnega ogrevanja Uponor

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Ali je samooskrba z elektriko za gospodinjstva donosna naložba, koliko lahko prihranimo in koliko nas naložba stane, nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj nove blagovne znamke Moja...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.