Pogled klimatologinje na okoljske razmere v Sloveniji in premalo ustrezno razumevanje neposrednega človekovega vpliva na podnebne spremembe.

 

Kako sprejemate pojav neustreznega razumevanja podnebnih sprememb, še vedno prevelik del strokovne in splošne javnosti zanika neposreden človeški vpliv na podnebne spremembe in segrevanje ozračja?

S stališča znanosti, je slabo razumevanje tako pomembnega problema, na prvi pogled nerazumljivo. Namreč znanost na problem opozarjamo že več kot dvajset let, same raziskave podnebnih spremembe pa potekajo že skoraj 50 let. Če pa gledam na to nerazumevanje s stališča vsakodnevnega življenja, pa si ga delno lahko razložim. Podnebne spremembe nas ne ogrožajo ta hip, neposredno, na nekoliko bolj oddaljene grožnje pa se ljudje slabo odzivajo. In če k temu dodamo še prenasičenost z informacijami, tudi lažnimi, potiskamo problem podnebnih sprememb v ozadje. Politike pa itak zanimajo samo štiri leta, do naslednjih volitev.

 

 

Lucka Kajfez Bogataj

Lučka Kajfež Bogataj

 

 

Mnogi gospodarstveniki menijo, da drastičen prehod na OVE tehnično ni izvedljiv ali ni ekonomsko vzdržen, ukinitev obstoječih energetskih obratov (tudi na premog) pa lahko poruši varno energetsko oskrbo. Kako ocenjujete podnebno politiko pri nas in izven?

Politična prizadevanja so res ponekod velika, zlasti v tistih državah, ki so razvojno naravnane in razumejo, da gospodarstvo lahko dobi nov zagon samo z drugačnim modelom in to z nizkoogljičnim in hkrati krožnim modelom. Podnebne politike v Sloveniji praktično ni, saj nimamo potrebnih inštitucij niti kadrov, torej nikakršne politične volje za spopadanje.  Nizko-ogljične strategije, ki bi povezovala vse sektorje nimamo. Drastičen prehod na OVE ta hip ni izvedljiv zato, ker smo energetsko preveč neučinkoviti. Dokler povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, te enostavno ne moremo nadomestiti z OVE. Zato je energetska učinkovitost tisto, o čemer bi morali debatirati – ne pa nove energetske kapacitete.  Gospodarstveniki naj se zamislijo, kako energijsko potratni so.  Energetska intenzivnost slovenskega gospodarstva je še vedno skoraj za četrtino višja od EU-28. Za  enak BDP  porabimo bistveno več energije – in to je narobe.

 

 

       

OPIS KNJIGE
Planet, ki ne raste
Lucka Kajfez Bogata knjigaLučka Kajfež Bogataj v svoji najnovejši knjigi opozarja na uničenje, ki ga Zemlji, svojemu edinemu domu, nepremišljeno in sebično zadaja človek. Okoljske spremembe, ki so posledica človekove dejavnosti, so povezane med sabo in zajemajo vse od podnebnih sprememb, zakisanja oceanov, tanjšanja ozonske plasti, naglega izumiranja živalskih in rastlinskih vrst do rušenja dušikovega in fosforjevega kroga ter kemičnega in drugega onesnaževanja tal, vode in zraka. Današnja generacija, ki ima politično in ekonomsko moč, pa z nereševanjem težav in s prepočasnim prehodom v brezogljično in odgovorno družbo krožnega gospodarstva ogroža vse prihodnje.  

Citat iz knjige
Želja ljudi po nenehni gospodarski in materialni rasti ne upošteva dejstva, da imamo na voljo omejene, torej končne neobnovljive naravne vire. Živimo na planetu,ki ne raste! 21. stoletje je prelomni čas, saj ljudje že ogrožamo stabilnost lastnega planeta do te mere, da se kot domine podirajo zakonitosti kroženj energije in snovi v naravi, ki so bile prisotne na tisoče let.
Mlada generacija bo nosila najhujša bremena zgrešenega modela razvoja družbe v preteklosti. Zato je nujno,da si pridobi dovolj znanja in se upre stališčem sedanjega sistema, ki je zasvojen s količinsko rastjo in ne upoštevaomejitev naravnih sistemov.

Katere hujše podnebne spremembe bi izpostavili, ki se v predindustrijski dobi niso dogajale in so znanstveno povsem dokazan znanilec človeškega delovanja?

Popolnoma dokazljiva posledica človekove dejavnosti so pogostejši in dalj trajajoči vročinski valovi. Ti ubijajo starejše in bolnike, zdravim ljudem znižujejo produktivnost in povzročajo slabo počutje. Vročinski valovi so v zadnjih dvajsetih letih samo v Evropi vzeli več kot 70 tisoč življenj.

Na drugem mestu so suše, ki so vse bolj pogoste v poletnem času in znižujejo kmetijsko pridelavo, pa tudi proizvodnjo hidroelektrarn. In to po vsej Sloveniji. Tudi poplavni valovi se gostijo, a ti k sreči delajo škodo bolj regionalno.

 

Lahko ovrednotimo vso nastalo materialno škodo, ki sledi zaradi suš, poplav, neurij, jo statistično beležimo?

Statistični podatki zadevajo samo informacije o direktni škodi oziroma o škodi, ki je uradno ocenjena. Pa že ta gre lahko v več sto milijonov Evrov letno. Posredne škode za zdravje ljudi, slabšo kakovost  podtalnice, izgubo kmetijskega trga, dražjo hrano in še marsikaj pa ne poznamo. Ta na dolgi rok vseskozi narašča in je verjetno primerljiva po velikosti z uradno priznano škodo.

 

Ali lahko posameznik z zmanjšano porabo energije vpliva na zajezitev podnebnih sprememb, v kolikor se globalno razmerje proizvedene energije v korist obnovljivih virov energije bistveno ne poveča? Je znano koliko rastejo OVE globalno?

Absolutno! Že prej sem omenila, da povprečen Slovenec porabi na dan okrog 110 KW ur energije, lahko pa bi jo z ukrepi URE znižali na kakih 80 kWh. Če gledamo s stališča ciljev trajnostnega razvoja, pa bi morali v prihodnosti stremeti k pol manjši vrednosti. To bi pomenilo, da bi se naš odstotek rabe obnovljivih virov energije znatno zvišal.

Globalna rast obnovljivih virov energije je silovita, če gledamo relativne številke. A v absolutnem deležu se to še vedno ne pozna, saj tudi celotna poraba energije še vedno raste.

 

Prehod v brezogljično družbo terja hitrejše prilagoditve na mnogih področjih. Katere ukrepe, razen učinkovitejše rabe energije, izpostavljate kot ključne?

Prehod v brezogljično družbo zahteva drugačen gospodarski model. Današnji  gospodarski model »vzemi, proizvedi, porabi in odvrzi« enostavno zahteva prevelike količine virov in energije in ti niso več neomejeni, razpoložljivi in cenovno dosegljivi.  Za zdaj nihče natančno ne ve, kako razviti nov model gospodarstva. Morda je zasnova za to model krožnega gospodarstva, v katerem so izdelki in storitve skrbno zasnovani tako, da omogočajo kroženje materialov in ohranjajo dodano vrednost, kolikor dolgo je to le mogoče.  Za tak prehod pa moramo svojo miselnost in vrednote osredotočati na storitve, ne na produkte. Na souporabo, ne na posedovanje. Na ravni EU države že razmišljajo o zakonodaji, ki bi spodbujala inovacije, boljše oblikovanje proizvodov in ki bi usmerjala obnašanje uporabnikov ter ustrezne poslovne modele.

Ključno pa je tudi, da se prilagodimo na vse pogostejše vremensko pogojene naravne nesreče. Za sušo so to zbiralniki vode, velikosti kot je npr. goriški Vogeršček, ter sistemi za namakanje in gojenje na sušo bolj odpornih sort. Za poplave je to boljše prostorsko načrtovanje in premišljeno podeljevanje gradbenih dovoljenj, enako velja za zemeljske plazove. Za neurja s točo so to protitočne mreže. Tudi okrepljena pripravljenost zdravstvenega sektorja ob vročinah je nujna.

 

Letno v Sloveniji prebivalec zavrže 73 kg hrane, samooskrba s hrano stalno pada, živinoreja pa kot vemo, močno negativno vpliva na  segrevanje ozračja. Kako okrepiti zavedanje, da s prehranskimi navadami potrošniki neposredno  prispevamo k poslabšanju razmer?

Ta hip res potrebujemo široko razpravo o naši prehranski verigi, mesni prehrani in zavrženi  hrani. Če bi se začeli obnašati bolj samooskrbno, bi na poti od polja do našega krožnika izgubili manj hrane. In če pri tem tudi potrošniki ne bi več zavrgli nič hrane, ter se prehranjevali večinoma s hrano rastlinskega izvora, bi rešili več težav hkrati. Kmetijstvo bi potrebovalo manj novih površin, kar bi ohranjalo primerno rabo tal in ekosisteme ter kakovost in količino vode. Porabili bi manj mineralnih gnojil, kar pomeni manjši vpliv na dušikovo kroženje. Zmanjšali bi tudi rabo nevarnih pesticidov in drugih kemičnih snovi, ki nam zdaj s polj uhajajo v okolje in so potencialno nevarni za zdravje. Za manjšo proizvodnjo gnojil in za preostalo prehransko verigo bi to pomenilo tudi, da je potrebne veliko manj energije, kar nadalje pomeni manjše izpuste CO2, NO2 in metana. Energijski strošek za našo trenutno prehrano je tudi do 20 KWh na dan. Lahko pa bi bil le nekaj kWh na dan.

 

podnebne spremembe zeleni viri energije poplave

 

Je segrevanje ozračja neposredno povezano z zdravjem ljudi, se da ovrednotiti tovrstno škodo?

 Zdravje podnebne spremembe ogrožajo bistveno bolj, kot si predstavljamo. Vročinski valovi direktno ubijajo ali pa nam slabšajo kakovost življenja. Spremenjene podnebne razmere vplivajo na zdravje in počutje neposredno in posredno. Neposredni vplivi so toplotna obremenitev,  vplivi na kakovost zraka in obremenjenost z alergogeni. Spremenjeno podnebje pa vpliva na zdravje tudi posredno, s slabšim stanjem ekosistemov, hidrološkega cikla, manjšo proizvodnjo hrane in novimi prenašalci bolezni. Podnebne spremembe pospešujejo razvoj in širjenje prenašalcev bolezni, na primer komarjev, klopov in podgan.  Spremenjene podnebne razmere utegnejo povečati odpornost nekaterih vrst bakterij na obstoječa zdravila.  Finančna škoda vsega tega je za zdravstvene blagajne resna grožnja, čeprav jo je težko oceniti. Nedvomno lahko doseže tudi do nekaj odstotkov BDP-ja.

 

Katero evropsko državo bi izpostavili kot svetel zgled prilagajanja nevarnostim podnebnih sprememb?

Nedvomno Veliko Britanijo in Finsko. Obe sta svoji strategiji pripravili že pred desetimi leti in zdaj vestno izvajata premišljene in postopne akcije v dialogu z prizadetimi deležniki na vseh področjih: od kmetijstva, gozdarstva, industrije do turizma. Ugotovili so, da je to mnogo cenejše, kot pa odpravljati škode. In pri tem dajejo prednost tistim prilagoditvam, ki hkrati tudi zmanjšujejo izpuste toplogrednih plinov – od zelene infrastrukture do toplotne sanacije stavb.

 

Povezane vsebine

Varčevanje toplotne energije

Kaminske peči RIKA v letu 2021

Avstrijsko podjetje RIKA, ki v letošnjem letu praznuje 70 let uspešnega delovanja, je za prihajajočo kurilno sezono v svojem prodajnem programu predstavilo štiri novosti. Poleg kaminskih peči na drva ALUMO in LAVITA, sta novi v ponudbi še kaminski peči na pelete PRIMO in CONNECT.

Kaj so lastnosti dobre toplotne črpalke?

Ogrevanje prostorov v zimskem času in priprava tople sanitarne vode čez leto, sta dva stalna stroška, za katere plačamo največ in ki se jim ne moremo izogniti. Lahko pa te stroške zmanjšamo z zamenjavo ogrevalnega...

Toplotna črpalka SPHERA - udobje v hiši čez vso leto

Clivet, italijanski proizvajalec, ki je na našem trgu splošno znan kot proizvajalec velikih hladilnikov, strešnih enot in toplotnih črpalk velike zmogljivosti, že več kot 30 let proizvaja stanovanjske toplotne...

Kamini in kaminske peči - pogosta vprašanja 2021

Kamini, kaminske in tudi lončene peči so preprost sistem ogrevanja v prehodnih obdobjih (spomladi in jeseni), ko še ni potrebe po ogrevanju cele hiše. Hkrati so sodobni kamini in kaminske peči z visokim izkoristkom...

GRADNJA IN OBNOVE

Obnova strehe, menjava azbestne kritine - subvencije in krediti Eko sklada

Pri prenovi strehe je mogoče pri Eko skladu pridobiti nepovratno finančno spodbudo za izolacijo in ugoden kredit za menjavo azbestne kritine. V kolikor ste vsaj polovični solastnik hiše in prejemate redno denarno socialno pomoč, ali varstveni dodatek, lahko kandidirate za nepovratno finančno spodbudo na javnem...

Fasadni omet, oplemeniten s hibridno tehnologijo

V JUB-u so materiale, razvite za ekstremne razmere ter uspešno preizkušene v vesoljski industriji, uporabili v edinstveni recepturi dveh vrhunskih ometov, idealnih za dolgotrajno zaščito fasade in izboljšanje njene...

Pametni dom prihodnosti - Dom24h

DOM24h pooseblja novi koncept bivanja ter demonstrira mnoge nove podsisteme za pametne stavbe prihodnosti. Projekt združuje nove tehnološko napredne komplementarne rešitve v novo celovito rešitev gradnje. S poudarkom...

Otroška soba v mansardi - dovolj svetlobe in svež zrak

Šole so odprle svoja vrata in vsi upamo, da bo tako tudi ostalo. Ne samo starši, ki smo v zadnjem letu in pol ugotovili, da šolanje na daljavo in delo od doma nista mačji kašelj, ampak predvsem šolarji, ki so...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Pametne tehnologije pomembne za samooskrbo z elektriko

S prehodom na obnovljive vire energije se je koncept oskrbe z električno energijo znašel pred velikimi izzivi. Največji izziv je spremeniti miselnost. Na eni strani imamo elektroenergetski sistem, za katerega je bilo do zdaj značilno izrazito centralno vodenje, na drugi strani pa odjemalca, ki se mora iz pasivnega...

Kako veliko sončno elektrarno potrebujem?

Digitalizacija je v času pandemije prodrla na vsa gospodarska področja in številna podjetja so za prilagoditev v načinu poslovanja uporabila digitalne rešitve. Ena takšnih je tudi inovativna aplikacija za...

Samooskrbna sončna elektrarna za energetsko neodvisnost

Samooskrbna sončna elektrarna v kombinaciji s hišno polnilno postajo in hranilnikom energije je najboljša rešitev, če želite postati deloma ali v celoti energetsko neodvisni. Stroške za električno energijo...

Sončne elektrarne v Sloveniji - pregled trga

V letu 2020 se je nadaljevala rast majhnih sončnih elektrarn (SE) za samooskrbo. Postavili smo 3947 novih sončnih elektrarn v skupni moči 55 MW, kar je po številu skoraj 60 % več kot letu 2019, po moči pa skoraj 80...

Aktualne novice

Odprt je razpis za PRO Awards 2021 za najboljše Panasonicove projekte HVAC+R!

Že četrto sezono Panasonic Heating & Cooling Solutions razpisuje natečaj za prijavo projektov iz celotne Evrope iz področja HVAC+R. V različnih kategorijah bodo podelili nagrade najboljšim projektom HVAC+R, ki prikazujejo inovativnost in odličnost pri uporabi Panasonicovih rešitev. Posebno pozornost...

Skupina Istrabenz plini s povezovanjem podjetij v Sloveniji in na Hrvaškem...

Skupina Istrabenz plini je uspešno zaključila povezovanje s slovenskim podjetjem GTG plin iz Celja, istoimenskim podjetjem na Hrvaškem ter s podjetjem Ardoks iz Maribora. Skupina je s tem okrepila svoj položaj na...

Intervju z mag. Andrejem Vizjakom o zelenem okrevanju v času predsedovanja...

Do konca leta 2021 Slovenija predseduje Svetu EU. O ključnih ciljih predsedovanja smo se pogovarjali z ministrom za okolje in prostor, mag. Andrejem Vizjakom. 

Cene energentov v letu 2021

Cene energentov -  elektrike, zemeljskega plina in ogljičnih kuponov na evropskih borzah so se v prvem tričetrtletju precej zvišale. Zaradi dolge zime in vročega poletja pa rast cen očitno še...

Prezračevanje, klimatizacija

Montaža lokalnega rekuperatorja zraka

Za izvedbo lokalnega prezračevalnega sistema z rekuperacijo toplote ne potrebujete velikih posegov v prostor, cena pa je v primerjavi s centralnim prezračevanjem nižja. Poleg preproste izvedbe so za izvedbo tega prezračevalnega sistema spodbudne tudi subvencije Eko sklada.

Prezračevanje prostorov je preprosto nujno

Jeseni se običajno srečamo s prvimi resnejšimi ohladitvami, ki jih spremlja tudi več vlage v zraku. V čedalje bolj zrakotesno grajenih in obnovljenih stavbah je zato pojav plesni na notranjih površinah le še...

Stensko in stropno hlajenje prostorov

Marsikomu, ki želi obnoviti stanovanje in razmišlja o ogrevanju s toplo vodo, lahko pride prav, če na notranji strani sten ali stropov vgradi obloge za stensko ogrevanje, s katerimi pa lahko poleti prostore tudi...

Prezračevanje doma - kaj je rekuperacija?

Danes prezračevanje z rekuperacijo ali drugače imenovano “prisilno prezračevanje” postaja novi standard pri novogradnjah. Ker so sodobne stavbe zgrajene na način, da so kar se da neprodušne, se zadostno oz....

Varčevanje vode

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Deževnica (kapnica) je mehka voda in kot taka, po izvedeni ustrezni filtraciji odlična za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje WC školjke,  pranje perila. Z uporabo UV sterilizatorja vode pa postane mikrobiološko varna pitna voda. Deževnica je brezplačna voda, z njeno uporabo lahko prihranimo kar...

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

Samooskrba z vodo z zbiranjem deževnice

Preudarni posamezniki vedno iščejo načine, kako v svoje življenje vpeljati nekaj novega, kar bi združevalo prijetno izkušnjo in bilo hkrati tudi koristno. Eden od naših predlogov je, da prestrežete brezplačno...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak. Če bomo seveda upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav...

ZELENA MOBILNOST

Električna polnilnica za električni avto dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Do konca leta 2020 je bilo v Sloveniji registriranih 3.670 osebnih avtomobilov na električni pogon. Preizkušen električni avto nižjega razreda lahko kupimo že...

E-mobilnost - ne muha enodnevnica, ampak globalni trend

Že nekaj časa je jasno, da e-mobilnost ni modna muha enodnevnica, kot smo lahko poslušali, ko smo na cestah srečevali prve e- avtomobile, na kolesarskih stezah prva e-kolesa, na pločnikih pa prve e-skiroje....

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno...

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Inštalacije

Stropno ogrevanje in stensko ogrevanje ali hlajenje

Notranje površine zunanjih sten in podstrešnih oblog se pogosto močneje pregrevajo in ohlajajo. To povzroča dve težavi: pozimi je prostor ob zunanjih stenah za bivanje neprijeten zaradi hladu, ki ga sevajo mrzle stene, na hladnih stenah lahko začne kondenzirati vlaga, ki povzroči vlažne madeže in ustvarja...

Uponor Ecoflex VIP - jutrišnja tehnologija za ogrevalna omrežja

Ker EU stremi k temu, da do leta 2050 postane ogljično nevtralna in ker je pariški sporazum namenjen omejitvi globalnega dviga temperature na manj kot 2˚C, so podnebju prijazne in ogljično nevtralne rešitve pomemben...

Talno gretje 2021 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v...

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Zamenjava dobavitelja energentov ni več zahtevna reč, se pa izplača, če želite v mesecu maju za celotno leto 2021 izkoristiti nižjo ceno zemeljskega plina. Za nove kupce zemeljskega plina Energija plus zagotavlja...

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.