Je ločevanje odpadkov res tako zapleteno opravilo?

Verjetno si je že vsak od nas večkrat prebral zapis na posamičnem zabojniku, kaj vanj sodi in kaj ne. Mnogo odpadkov, ki bi lahko bili razporejeni v ustrezen zabojnik konča med splošnimi odpadki, saj se prepogosto dogaja, da se o pravilnosti njihovega razvrščanja ne razmišlja oz. posveča dovolj pozornosti. Dilema nastane, ko ne vemo točno kam sodi npr. lak za nohte, odpadno motorno olje ali otroške plenice. Škodo povzročimo, če ne vemo kaj so nevarni odpadki in kaj nevarni odpadki niso, ter kakšno škodo smo povzročili zaradi premajhne informiranosti o pravilnem ravnanju.

 

Verjetno si je že vsak od nas večkrat prebral zapis na posamičnem zabojniku, kaj vanj sodi in kaj ne. Mnogo odpadkov, ki bi lahko bili razporejeni v ustrezen zabojnik konča med splošnimi odpadki, saj se prepogosto dogaja, da se o pravilnosti njihovega razvrščanja ne razmišlja oz. posveča dovolj pozornosti. Dilema nastane, ko ne vemo točno kam sodi npr. lak za nohte, odpadno motorno olje ali otroške plenice. Škodo povzročimo, če ne vemo kaj so nevarni odpadki in kaj nevarni odpadki niso, ter kakšno škodo smo povzročili zaradi premajhne informiranosti o pravilnem ravnanju.

 

 

 

smeti_kepa

 


Poleg tega ni dovolj, če odpadke odvržemo  v ustrezen zabojnik, recimo tiste, ki sodijo v zabojnik plastičnih mas, ampak jih je pred odložitvijo  potrebno tudi oprati, stisniti, ali ločiti zamaške od steklenic, četudi so plastične.  Dejansko je ločevanje odpadkov resnično zapleteno, dokler ne vemo kako in kaj. Ob resnih globalnih in lokalnih okoljskih težavah zaradi odpadkov nam je že vsem jasno, da se reševanje te problematike prične najprej pri nas samih.

V procesu nadaljnjega sortiranja in predelovanja napačno odlaganje odpadkov povzroča kar nekaj težav, nam je povedala ga. Gordana Ošlaj od družbe Saubermacher Slovenija.

Kaj ob sortiranju odpadkov najpogosteje delamo narobe?
SAUBERMACHER: Gre predvsem za nepravilno odlaganje onesnaženih embalažnih odpadkov, kot so pločevinke, tetrapak od mleka ali sokov, jogurtovi lončki, ki bi morali biti oprani, embalažo pa je potrebno nujno sploščiti in iz nje iztisniti zrak.

Kaj s tem konkretno povzročimo pri nadaljni predelavi odpadkov?
SAUBERMACHER: Vse to otežuje nadaljnje postopke obdelave, posebno pri ročnem  sortiranju ločenih frakcij na sortirni liniji. Ljudje se ne zavedajo, da gredo njihovi odpadki skozi roke naših delavcev, ki morajo poskrbeti za kakovostno, čisto, ločeno sekundarno frakcijo, saj je le-taka primerna za nadaljnjo snovno predelavo oz. recikliranje. Samo eden nepozoren posameznik lahko onesnaži druge čiste in pravilno ločene odpadke. Opozorili bi tudi, da se pogosto dogaja, da so organski odpadki odloženi v plastični vrečki, ker pa te niso biološko razgradljive nastane problem. Problematično je hkrati odmetavanje določenih organskih odpadkov med biološke, ki tja ne spadajo, npr. olupki  agrumov, saj so le-ti mnogokrat onesnaženi s pesticidi (nevarnimi odpadki), ki v procesu biološke razgradnje povzročajo težave in slabšajo kakovost končnega proizvoda – komposta, ki je namenjen za obogatitev tal s hranilnimi snovmi.

Mnogokrat manjka »zdrava kmečka pamet«, saj bi nam moralo biti jasno, da se vse okrog nas odvija v določenih krogotokih. Torej: kupimo proizvod v trgovini – nastane odpadna embalaža, mogoče tudi ostanek živila – vržemo pravilno v posodo za ločeno zbiranje embalaže in biološke odpadke – le-ti se naprej predajo v snovno predelavo in iz njih se ponovno pridobijo koristne dobrine – nov izdelek iz plastike ali recimo kompost. Vse snovi krožijo in od nas samih je odvisno, ali nam te koristno služijo ali obremenjujejo, da ne rečemo ogrožajo.
Npr. med mešanimi komunalnimi odpadki se vse prevečkrat znajdejo ponovno uporabne snovi (plastika, papir, organski odpadki), vendar zaradi prevelike onesnaženosti z drugimi odpadki le-ti niso več primerni za snovno izrabo. Del se lahko uporabi za termično izrabo, preostanek pa žal končna na deponijah.

 


Kako rešujete nastale težave?
SAUBERMACHER: Nepravilno razvrščanje povzroča precej več nepotrebnih težav, podaljša proces snovne predelave in postopek s tem podraži. Trudimo se predvsem z informiranjem, ki edino lahko vpliva na osveščenost ljudi in s tem na napredek pri ločevanju. Izdajamo pisna navodila o pravilnem ločevanju odpadkov za vsa gospodinjstva, svetujemo o kompostiranju biorazgradljivih odpadkov na domu, vršimo predavanja po šolah, organiziramo strokovne oglede na Centru v Lenartu, svetujemo v časopisnih člankih. Na naši spletni strani www.saubermacher.si najdete pisna navodila o pravilnem razvrščanju odpadkov. Če imajo stranke vprašanje za posamezno vrsto odpadkov, jim svetujemo tudi osebno.

So vaša zbiralna mesta – ekološki otoki dobro opremljeni, da lahko pravilno ločujemo?
SAUBERMACHER: Izpolnjevanje predpisov nas izvajalce javne službe postavljajo pred vedno nove izzive, tudi v zadovoljstvo naših strank. Ker gre nadgradnja obstoječega sistema v smer, da bi se čim več vrst odpadkov ločevalo na izvoru nastanka, tj. v gospodinjstvu, je temu primerno potrebno opremljanje s posodami in vrečami za ločevanje. S tem se razbremenjujejo tudi ekološki otoki po ulicah in naseljih, ki so bili do sedaj zelo obremenjeni in so kazili lepoto naših krajev. Je pa res, da se kljub prizadevanjem in velikemu napredku ozaveščenosti ljudi, še vedno najde kdo, ki svoje odpadke odloži ob ekološki otok ali v naravo.

 

 

 

 

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI