Kakovost zraka v mestih bi bilo potrebo enako resno obravnavati, kot globalno segrevanje. Poleg dušikovih oksidov se povečuje tudi količina drobnih delcev, zato povsod v Evropi opažamo naraščanje onesnaženosti. Ta je najvišja v mestnih središčih in ob prometnih cestah, nanjo pa vplivajo tudi trenutne vremenske razmere. Zaradi škodljivih učinkov je marsikje potrebno prebivalce obveščati o stopnji onesnaženosti, zlasti če ta preseže najvišje dopustne vrednosti.
![]() Podoben prizor lahko danes vidimo v vseh malo večjih slovenskih mestih |
Program Citeair
Namenjen je obveščanju meščanov o tem, kako onesnažen je zrak. Zato lahko ljudje v času višje onesnaženosti spremenijo svoje dnevne načrte in se čim manj zadržujejo zunaj. To zlasti velja za ljudi z boleznimi dihal, srca, ožilja ter za nosečnice in otroke. Trenutno onesnaženost ponazorimo z barvno lestvico s petimi stopnjami ali s številko. Zelena označuje čist zrak rdeča pa močno onesnažen zrak. Ker so koncentracije onesnaževal najvišje v prometu, na obrobju pa nižje, vedno podajo vrednosti v prometu in izven njega.
Maribor med evropskimi mesti
Sodelovanje v projektu Citeair Mariboru kot prvemu mestu v Sloveniji omogoča, da lahko meščani preko spleta opazujemo stanje v mestu. S klikom na www.airqualitynow.eu in s klikom na Maribor sledi slikovna informacija o trenutnem stanju. Način prikaza je razumljiv ter prikazuje trenutno kakovost zraka v mestu, Če bi onesnaženje preseglo vse pametne meje, bi morali izvesti začasne ukrepe, na primer omejiti promet, zaustaviti kurišča na manj čiste energente ali omejiti delovanje industrijskih onesnaževalcev.
Dušikov dioksid in ozon
Količina dušikovega dioksida (NO2) je v mestih odvisna predvsem od vremenskih razmer in prisotnosti ozona, glavni vir pa je promet. Onesnaženost je visoka poleg prometnih cest, in v hladnih zimskih dneh z malo vetra. Povišana prisotnost tega plina povzroči kašelj, bronhitis, oslabitev imunskega sistema, povečanje alergijskih reakcij ter višje stopnje obolevnosti, prizadeti so tudi astmatiki.
![]() |
Ozon (O3) je visoko reaktiven plin, ki je v stratosferi koristen, pri tleh pa škodljiv. Vir so izpuhi motornih vozil, industrija ter hlapi goriv in topil, pa tudi gozdni in travniški požari, pojavlja se tudi v sončnih dneh poletnih mesecev. Večkratna izpostavljenost povišanim stopnjam ozona lahko povzroči stalne okvare pljuč, bolečine v prsih, kašljanje, bruhanje in draženje grla. Nastaja v onesnaženem zraku in vročem vremenu zato škodi vsem, ki se gibljejo na prostem, posebej otrokom, starejšim, delavcem in športnikom.
Trdni delci in žveplov dioksid
Sestava delcev je odvisna od izvora, manjši pa ostanejo v atmosferi več tednov in jih iz zraka spere šele dež. Glavni viri so promet, tudi letalski, industrija, energetski objekti kurišča. Večina delcev je sestavljena iz ogljika, na tega pa se vežejo kovine, organska topila ali ozon. Najmanjši delci so najnevarnejši, povečajo umrljivost za boleznimi dihal, srca in ožilja. Če vsebujejo težke kovine, je njihova strupenost še večja, prisotnost cinka pa poveča moč vnetja, viša stopnjo odmiranja tkiv in povzroča preobčutljivosti pljuč.
Žveplov dioksid (SO2) je brezbarven plin z vonjem, ki draži, z vlago se spremeni v žveplovo kislino ki se nato nalaga kot kisel dež ali sneg. Industrija ga uporablja za beljenje, dezinfekcijo in konzerviranje hrane. Glavni vir je zgorevanje nafte ali premoga, elektrarne, rafinerije nafte in veliki industrijski obrati. Kratkoročno izpostavljanje žveplovem dioksidu povzroči težave astmatikom in občutljivim ljudem, otroci pa v krajih z onesnaženim zrakom pogosteje obolevajo za kašljem, bronhitisom in infekcijami globlje v dihalih.
Tihec