V zadnjem desetletju opažamo več nenavadnih sprememb podnebja s katastrofalnimi posledicami. Poročila meteorologov kažejo, da je bilo zadnje desetletje najtoplejše, odkar se izvajajo meritve. Zemlja je resda doživela mnoga toplejša obdobja (nazadnje pred 55 milijoni let), a se podnebje že zelo dolgo ni spreminjalo tako vihravo kot v zadnjih desetletjih. Globalno segrevanje povzroča masovno taljenje ledenikov in snega po celem svetu, od Himalaje, Alp, Andov do Arktike in Antarktike in je zelo izrazit pojav od leta 1980 dalje.
Izrazit primer tega pojava je primerjava Triglavskega ledenika med leti 1959 in 2003. Triglavski ledenik je dosegel svojo najmanjšo površino ob koncu ekstremno vročega poletja v letu 2003.
|
Izginjanje Triglavskega ledenika v zadnjih petdesetih letih |
Pri tem ne gre samo za višje temperature
Med naravnimi sistemi, ki so zelo ogroženi zaradi podnebnih sprememb, so ledeniki, koralni grebeni in atoli, gozdovi mangrov, severni in tropski gozdovi, polarni in alpski ekosistemi, mokrišča. Zaradi učinkov segrevanja ozračja je ogroženih vse več živalskih in rastlinskih vrst in ekosistemov. Oceani postajajo vse bolj kisli zaradi povečanja vsebnosti CO2, kar vpliva na koralne grebene. Možna destabilizacija obstoječih oceanskih tokov lahko ima katastrofalne posledice.
Človekovi sistemi, ki so občutljivi na podnebne spremembe, so - vodni viri, kot del sistema preskrbe z vodo; kmetijstvo (predvsem zanesljivost preskrbe s hrano) in gozdarstvo; družbeno-gospodarski sistemi obalnih območij in morski sistemi (ribištvo); človeška naselja, energija in industrija. Dviganje morske gladine in nastajanje novih puščav bosta povzročila množično selitev t. i. okoljskih beguncev (po nekaterih ocenah naj bi dvig morske gladine ogrozil okrog 200 milijonov ljudi). Podnebne spremembe lahko vodijo do razmer, ki bodo ugodne za prenašalce bolezni.
Spremembe podnebja so dejanska grožnja
Globalno segrevanje ozračja je že imelo močne finančne posledice (gromozanske škode zaradi tropskih viharjev so povzročile bankrot večjih zavarovalnic v ZDA), v prihodnosti lahko usodno vpliva na stabilnost finančnih trgov (in s tem generira hude gospodarske težave). Izračuni kažejo, da posledice sprememb podnebja ne bodo porazdeljene enakomerno. Pri tem območja, kjer nastaja največ emisij, pogosto niso območja, kjer so negativni vplivi najbolj izraženi, nekatera območja, na primer nizka priobalna območja ali gorski ekosistemi, pa bodo bolj prizadeta od drugih.
Podatki kažejo, da se severna polobla segreva hitreje od povprečja zemeljskega površja, Evropa hitreje kot severna polobla, območje Alp pa še hitreje od evropskega povprečja.
Kaj lahko pričakujemo v Sloveniji
Spremembe v Sloveniji so primerljive s tistimi na širšem alpskem območju. Napovedi kažejo nadpovprečno segrevanje v Sredozemlju ter južni Evropi in zlasti zmanjšanje padavin poleti. Take spremembe lahko bistveno spremenijo okoljske razmere, saj podnebje vpliva na pokrajino, preskrbljenost z vodnimi viri in njihovo kakovost ter določa naravno sposobnost okolja za prenašanje obremenitve z onesnaževali.
Slovenija torej spada med območja, ki jim modelni izračuni v prihodnosti napovedujejo naraščanje temperature, ki bo hitrejše od svetovnega povprečja. Grozi nam dvig temperature zraka za več kot 6°C. Posledic takšne otoplitve ne moremo v celoti napovedati, toda njihove zametke lahko opazujemo že danes: ekstremni vremenski pojavi, suše, poplave, pojav prenosljivih bolezni, ki jih doslej tu ni bilo, in čedalje večja gospodarska škoda.
Več o mogočih posledicah podnebnih sprememb v Sloveniji si lahko ogledate na spletni strani potujoče razstave SLOVENIJA 50+, ki je v letu 2010 obiskala mnoge slovenske kraje.
Vir: http://www.arhiv.svps.gov.si, Arhiv GIAM ZRC SAZU.
Povezane vsebine
