Inženirji univerze Strathclyde iz Glasgova so izdelali novo podvodno turbino za prestrezanje energije počasnih vodnih tokov med katere spada tudi energija bibavice. Ravno slednja je zelo zanimiva, saj je predvidljiv naravni pojav z izjemno potencialno energijo, ki se, planetarno gledano, pojavlja neprekinjeno. Škoti so že dolgo na lovu za novim virom energije, saj bodo svoje tri jedrske elektrarne zaradi starosti pričeli počasi zapirati. S tem bodo imeli ogromno stroškov, zato jih ne mika, da bi postavljali nove. Ugotovili so, da s kombinacijo sonaravnih virov, veter, biomasa, reke, valovi in bibavica, lahko večkratno pokrijejo svoje potrebe. Nova podvodna turbina je nekaj posebnega v primerjavi s podobnimi napravami, ki so v resnici v morje prenesene vetrne turbine, ime Cormat pa je okrajšava od Contra Rotating Marine Technology
 Turbina poskusno deluje in je sidrana v Temzi v centru Londona |
Enostavna in učinkovita
Turbina je na pogled podobna letalskemu motorju z dvema elisama na eni osi, ki se vrtita protismerno. Prva elisa ima tri, druga štiri liste, tak sistem pa podvoji vrtilno hitrost v primerjavi z enojnim rotorjem. Turbina nima reduktorja, ki zmanjšuje učinek podobnih naprav, ampak generator s trajnimi magneti, elisi pa stator in rotor vrtita protismerno. Hlajen je z vodo v kateri se nahaja, zato ne potrebuje tesnilnih sistemov, ki dodatno zmanjšujejo moč podobnih naprav. Za postavitev ni potrebna nobena podvodna nosilna konstrukcija, saj lebdi na izbrani globini in je sidrana na dno z jekleno vrvjo ter se samodejno obrača proti smeri toka. To pa je možno samo zaradi odlične ideje o protismernih elisah, saj raketi podobno valjasto telo ne rotira okrog svoje osi, ker se rotacijske sile izničijo. Zaradi teh sil morajo biti enojne podvodne turbine vedno pritrjene na težke in stabilne podvodne konstrukcije, kar omejuje njihovo uporabo.
Tudi za velike globine
Zaradi teh prednosti je lahko turbina nameščena od 8 do 500 m pod površjem, vodoravno lego pa zagotovijo s polnjenjem plovnih komor na prednjem in zadnjem delu okrova. Nameščene so na globini, kjer so tokovi najmočnejši, vpliv valov pa najmanjši. Postavljanje v primerjavi z ostalimi sistemi je tako rekoč zastonj, zato si jo lahko privoščijo majhne skupine uporabnikov. Zaradi enostavnosti je zanesljiva, vzdrževanje ni potrebno, krila obeh elis pa so togo vpeta in ne potrebujejo zelo dragih mehanizmov za menjavanje vpadnega kota. Zajamejo več energije kot enojne elise, gostota postavljanja na podvodnih farmah je višja zaradi zmanjšanega učinka turbulenc, počasno vrtenje rotorjev pa ne vpliva na morske živali.
 Risba turbine Cormat, ki se nahaja v patentni prijavi |
Poizkus sredi Londona
Turbine Cormat niso od včeraj, saj poskusi v laboratorijih in morju trajajo že od 2002. Z modeli so začeli v laboratoriju že 2002, v morju pa od 2007 delujejo manjši modeli. Plima povzroči v Temzi pretok 2,5 m/s, poskusna turbina pa je sidrana v centru mesta in je edini tip naprave, ki je uporaben na tej lokaciji. Z meritvami hočejo dokazati učinkovitost, nato pritegniti investitorje, v načrtu pa imajo postavitev cele jate takšnih naprav, ki bi lahko proizvedle elektriko za najmanj 35.000 gospodinjstev. Pri tem turbine niso vidne ter ne ovirajo rečnega prometa. Z ozirom na globino in pretoke bodo nato posejali turbine po celotnem območju, pri čemer bo največja imela moč 250 kW, tehtala okrog 12 ton ter imela rotor s premerom 10 metrov.
