V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (od tega 18.000 ton nevarnih, med temi 90 % azbestnih), okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme, zbranih pa je bilo okrog 17.300 ton izrabljenih avtomobilskih gum.

Dve leti po uspešnem in odmevnem projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo društvo Ekologi brez meja znova organiziralo vseslovensko prostovoljsko akcijo – Očistimo Slovenijo 2012. Ta bo potekala 24. marca in bo del globalne pobude Očistimo svet 2012. Slovenski prostovoljci bomo tako postali del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v več kot 70 državah z vsega sveta izvajala enodnevne prostovoljske čistilne akcije.

oistimo_slovenijo_1


V projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu v letu 2010 je po podatkih organizatorjev sodelovalo okrog 270.000 prostovoljcev ali več kot 13 % vseh prebivalcev Slovenije; ti so odstranili okoli 60.000 m³ ali 12.000 ton odpadkov s 7.000 divjih odlagališč.

 

Divja odlagališča so še vedno velik problem

Po zadnjih podatkih iz Registra divjih odlagališč je v Sloveniji okoli 10.700 neočiščenih divjih odlagališč, od tega jih je 25 % v osrednjeslovenski, 13 % v podravski in 11 % v savinjski statistični regiji. Na teh odlagališčih se kopičijo predvsem gradbeni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene gume ter drugi nevarni in nenevarni odpadki.

 

oistimo_slovenijo_5


Še vedno velike količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest

V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (to je okoli 30 % vseh odpadkov); med vsemi v letu 2010 nastalimi gradbenimi odpadki je bilo okoli 18.000 ton nevarnih gradbenih odpadkov, med temi pa 90 % nevarnih gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Večinoma je šlo za azbestne strešne kritine. Količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest, se že od leta 2003, ko je bila uporaba azbesta pri nas v celoti prepovedana, povečujejo.

Pri gradbenih odpadkih je bolj kot njihova količina problematično ravnanje z njimi. Predelati bi bilo mogoče večji del teh odpadkov. Predelani gradbeni odpadki so potencialna sekundarna gradbena surovina; s tako uporabljenimi odpadki se zmanjša potreba po izrabi naravnih surovinskih virov, zmanjšajo pa se tudi škodljivi vplivi takih odpadkov na okolje. V letu 2010 se je skupno predelalo več kot 90 % gradbenih odpadkov; od tega se je dejansko recikliralo okrog 49 % gradbenih odpadkov, preostali delež pa se je uporabil za zasipavanje.

 

oistimo_slovenijo_2

Grafikon 1: Predelani gradbeni odpadki po postopkih predelave, Slovenija

Vir: SURS


V EU nastane letno približno 900 milijonov ton gradbenih odpadkov, to je 25─30 % vseh odpadkov. Stopnje ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov so v posameznih državah EU zelo različne; znašajo od 10 pa vse do 90 %. Najvišjo stopnjo ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov dosegajo Nizozemska, Belgija in Luksemburg.

 

Količina odpadne električne in elektronske opreme narašča

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO): 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kg OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002─2010 naraščala; to ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002─2009 povečali za 52 %, s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

 

oistimo_slovenijo_3
Grafikon 2: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija
Vir: SURS


 

Reciklaža OEEO je zelo pomembna iz dveh razlogov, prvič zaradi vsebnosti nevarnih snovi, drugič pa zaradi vsebnosti sicer omejenih dragocenih naravnih virov, na primer različnih žlahtnih kovin; te lahko tako, ne da bi nam bilo treba izrabljati naravne vire, znova vključimo v proizvodno-potrošni krog. Osnovni pogoj za učinkovito reciklažo je ločeno zbiranje odpadkov, in sicer tam, kjer ti nastanejo. V Sloveniji so v letu 2010 zbiralci odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in iz gospodinjstev ločeno zbrali za približno 6.600 ton OEEO, kar je 83 % nastalih količin OEEO.


Predelovalci odpadkov so v letu 2010 predelali 7.300 ton OEEO; pri več kot 99 % teh odpadkov je šlo za postopke predobdelave, medtem ko je bil delež reciklaže zanemarljiv.

Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem; v teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija pa po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 % OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg.

 

Z naraščanjem števila registriranih avtomobilov narašča količina izrabljenih avtomobilskih gum

Število vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v obdobju 2002─2010 povečalo za 19 % (z 894.521 v letu 2002 na 1.061.646 vseh registriranih osebnih avtomobilov v letu 2010). V letu 2010 je bilo v Sloveniji 518 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

oistimo_slovenijo_4


Izrabljene avtomobilske gume so eden najbolj problematičnih odpadkov, saj se proizvajajo v zelo velikih količinah, hkrati pa so narejene iz obstojnega, slabo razgradljivega materiala. Vendar so izrabljene gume zaradi istih značilnosti, zaradi katerih so problematične, tudi velik potencial za ponovno uporabo in reciklažo. Zbiralci odpadkov so v Sloveniji v letu 2010 zbrali okrog 17.300 ton izrabljenih gum, to je okoli 8,4 kg izrabljenih gum na prebivalca.


Uspešnost sistema ravnanja z izrabljenimi gumami se meri s stopnjo predelave; ta v državah članicah EU v povprečju znaša 85 %. Slovenija skuša slediti temu (neformalnemu) cilju z ukrepi, kot sta razširjena proizvajalčeva odgovornost in izboljšana organizacija zbiranja. Po podatkih, zbranih v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, se v Sloveniji letno da v promet okrog 18.000 ton gum; to kaže, da je bil v sistem zbiranja zajet večji del izrabljenih gum.


Izrabljene gume se v Sloveniji energetsko (sežig v cementarnah) ali snovno predelajo, manjša količina gum pa se znova uporabi ali obnovi. Od leta 2006 se je količina izrabljenih gum, ki so jih zbrali zbiralci odpadkov, povečevala in sorazmerno s tem so se od leta 2006 dalje povečevale tudi količine v predelavo oddanih izrabljenih gum. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 80 % izrabljenih gum oddanih v energetsko predelavo, 20 % pa v snovno predelavo. V letu 2009 pa je bilo v energetsko predelavo oddanih 53 % izrabljenih gum, snovno pa jih je bilo predelanih 47 %.


V državah članicah EU nastane vsako leto približno 3.500 milijonov ton izrabljenih avtomobilskih gum. Zbere in predela se jih več kot 96 %; ta podatek postavlja EU na področju zbiranja in recikliranja izrabljenih avtomobilskih gum na prvo mesto na svetu. EU je dosegla, da se je količina odloženih izrabljenih avtomobilskih gum od leta 1994 do leta 2006 zmanjšala z 62 % na 13 %. Reciklaža izrabljenih gum je v EU obsežnejša kot energetska predelava; v letu 2006 je bilo energetsko predelanih 32 %, recikliranih pa 55 % zbranih izrabljenih avtomobilskih gum.

 

 

Varčevanje toplotne energije

Geotermalna toplotna črpalka, izkušnje po 7 in 15 letih

Ko zbiramo ponudbe za ogrevalni sistem imajo običajno vsi ponudniki »najboljšo« ponudbo, najbolj učinkovito toplotno črpalko in prekašajo vso konkurenco. Se sliši znano? Kaj pa ko inštalaterji odidejo in ko preteče nekaj let? Tokrat predstavljamo izkušnje lastnika objekta, ki mu hišo ogreva...

Ogrevalni sistemi in izračun stroškov ogrevanja

Zadnja zima je bila dolga in zato ogrevanje dražje, kot smo vajeni. Koliko kuriva bomo porabili je odvisno od mnogih faktorjev, predvsem od energetske učinkovitosti vaše hiše ali stanovanja, ter s katerim kurivom...

Najboljše peči na sekance 2021 - revolucija v ogrevanju

Med najboljše peči na sekance dokazano spadajo peči Windhager. Ta avstrijski proizvajalec že več kot 90 let vodi z  inovativnimi tehničnimi rešitvami. Omogočajo priročno, varno, ter stroškovno maksimalno...

Najboljše peči na drva! Pozor, tudi do 60% subvencija

Kljub pestrosti izbire sistemov ogrevanja je ogrevanje na lesno biomaso še vedno zelo priljubljeno. Med najboljše peči na drva spadajo premium peči na drva, ki jih uporabniki pregovorno imenujejo tudi "uplinjaki"....

GRADNJA IN OBNOVE

Ytong hiša - primeri varčne tipske hiše, katalog 2021

Če vas zanima Ytong hiša vroča to jesen, vam priporočamo, da preverite posodobljen katalog, v katerem je Ytong hiša predstavljena z 58 različnimi primeri, od zelo dobre nizkoenergijske pa vse do pasivne hiše. Priporočamo, da na jesen izkoristite ugodnosti in ob izgradnji...

Mala hiša, cena gradnje in stroški bivanja 2021

Po podatkih Statističnega urada Slovenije povprečna površina stanovanj znaša 82m2. Ni tako malo investitorjev, ki želijo bivati na majhnem prostoru za čim nižje stroške bivanja. Veliko družin se zaveda, da morda...

Hidroizolacija teras, balkonov, ravnih streh ...

Nov trend v gradbeništvu je trajnostna gradnja, ki prinaša veliko koristi za okolje in za uporabnike stavb. Bivanje v takih objektih je udobnejše, predvsem pa bolj zdravo. Z vidika okoljevarstva je vedno bolj pomembno...

Fasade - cena, novosti, subvencije 2021

Fasada hiše je eden najpomembnejših ukrepov pri energetski obnovi hiše. Starejše hiše običajno porabijo od pet do desetkrat več energije na leto, kot je dovoljeno za novogradnje, zato obnova fasade spada k...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Spremembe na področju samooskrbe z elektriko

Zakon o učinkoviti rabi energije, ki je začel veljati novembra lani, prinaša kar nekaj sprememb, ki se nanašajo ne samo na ogrevanje stanovanjskih stavb, ampak tudi na samooskrbo iz sončnih elektrarn. Največja novost so spremenjen način zaračunavanja omrežnine in spremembe pri pridobivanju soglasja za...

Aplikacija za izračun in simulacijo sončne elektrarne

Lastna sončna elektrarna že dolgo ni več samo modni trend. Postaja življenjski stil, za katerega se odloča vse več posameznikov. Ideja o samooskrbi namreč postaja vedno bolj privlačna. Da to niso zgolj prazne...

Ponudniki sončnih elektrarn 2021 - kako do pravega dobavitelja?

Vemo, da kakovost solarnih modulov neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne. Kakovostnejši moduli se, od manj kakovostnih, razlikujejo po količini pretvorjenega obsevanja v elektriko. Njihov upad moči v...

Sončna elektrarna na ključ, cena, prihranki, garancija

Kupci sončne elektrarne na ključ iščejo  visoko kakovostno in cenovno ugodno rešitev. Temeljna usmeritev Energije plus je razvoj najsodobnejših tehnoloških rešitev za...

Aktualne novice

Nova spletna revija Varčujem z energijo april 2021

 V aprilu je izšla nova spletna številka revije Varčujem z energijo (76).V kolikor revijo prebirate na tabličnem ali prenosnem računalniku z manjšim zaslonom, z miško priporočamo povečavo posamične strani. Če revijo prebirate na mobilnem telefonu je omogočeno preprosto povečevanje....

Cene energentov v letu 2021

Zaradi pandemije so cene energentov v prvem četrtletju 2020 na splošno padle. Razlog je seveda kriza, ki jo je povzročila pandemija COVID-19, saj se je življenje v prvih štirih mesecih popolnoma...

Seminar o akustičnem udobju in zvočni izolaciji

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija bo v okviru letošnjega krovnega projekta Kakovost bivalnih prostorov v mesecu marcu izvedlo že tretji seminar, ki bo tokrat povezan z zvočno izolacijo notranjih...

Cena elektrike v 2021 na lanski ravni

Cena elektrike se je v času korone za slovenska gospodinjstva in male poslovne odjemalce znižala za dobro tretjino. Na podlagi vladnega odloga namreč med 1. marcem in 31. majem ni bilo treba plačevati prispevka za...

Prezračevanje, klimatizacija

Centralno ali lokalno prezračevanje - kaj izbrati?

Ste vedeli, da bi stanovanje ali hišo morali prezračevati večkrat na dan? To je nujno, sploh če pomislimo na to, da zaradi modernega življenjskega sloga kar 80% časa preživimo v notranjih prostorih. Moderna PVC okna in vrata z visoko zatesnjenostjo ne omogočajo več naravnega prehajanja zraka kot so ga včasih...

Nov prezračevalni sistem – rešitev za slab zrak vlago!

Skoraj vsa stanovanja in sodobne stavbe so danes toplotno izolirane in opremljene z okni, ki zelo dobro tesnijo. Da bi zgubili čim manj toplote, se zračenja z odpiranjem oken običajno lotimo preredko in neučinkovito....

Clivet klimatske naprave z naprednimi rešitvami

Clivet ponuja celoten spekter rešitev naprav z natančnim nadzorom uparjanja z elektronskim ekspanzijskim ventilom, opremljenimi z inverter tehnologijo in ekološkim hladilnim plinom R32, ki dosegajo...

Nakup klime - kdaj in kakšno naj kupim?

Pred nakupom klimatske naprave se pogosto sprašujemo ali napravo pravzaprav potrebujemo in kdaj naj opravimo nakup klime. V preteklosti smo klimatske naprave kupovali le pred in med glavno hladilno...

Varčevanje vode

Filtri za vodo in pitna voda iz deževnice

Deževnica (kapnica) je mehka voda in kot taka, po izvedeni ustrezni filtraciji odlična za zalivanje vrta, pranje avtomobila, splakovanje WC školjke, pranje perila. Z uporabo UV sterilizatorja vode pa postane mikrobiološko varna pitna voda. Deževnica je brezplačna voda, z njeno uporabo lahko prihranimo kar do 50 %...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven. Če izberemo in kupimo premišljeno, bo takšna čistilna naprava z nami več desetletij in bo delovala brez napak. Če bomo seveda upoštevali nekaj preprostih navodil. Prav...

Pitna voda je za preživetje pomembnejša od energije

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Filter za vodo pogoj za čisto pitno vodo

Razvoj industrije, onesnaževanje okolja, kmetijstvo, povečanje gostote naseljenosti prebivalstva in motorizacija, povzročajo vedno večje onesnaženje pitne vode. Problem zdrave pitne vode postaja vsak dan bolj...

ZELENA MOBILNOST

Avto na plin odlično prestal eko test

Prijaznost do okolja postaja tako pri izdelavi kot pri nakupu vozila vse pomembnejši dejavnik. Varčen avto v prihodnje ne bo samo vozil ceneje, ampak bo tudi povzročal manj vpliva na okolje v obliki podnebno škodljivega CO2 in drugih onesnaževal, ki slabšajo kakovost zraka.

Avto na plin - pospeševanje nizkoogljičnega prometa

Združenje za zemeljski in obnovljiv plin v prometu (NGVA Europe) je objavilo podatke o uporabi biometana v sektorju cestnega prometa v Evropi, ki kažejo, da je obnovljivi plin na voljo potrošnikom po Evropi ter v...

Od 2030 samo še novi avto na elektriko ali hibrid

Stanje doma in okoli nas na področju električnega transporta za široko rabo kaže veliko bolj optimistično sliko, kot si predstavljajo mnogi kritiki. Poglejmo, kaj za električni avto drži, kaj ne drži, v...

Električna vozila - kaj pravi zdrava pamet

Z električnimi avtomobili se dogaja nekaj podobnega, kot z okoljskimi opozorili. Nasprotniki trdnih dejstev in opozoril okoljevarstvenikov so dolgo uporabljali vsa možna orožja, da bi negirali rastočo "nevarnost" -...

Inštalacije

Talno gretje 2021 (cena, primerjava suhi in mokri sistem)

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo, ter maksimalne prihranke ogrevanja, saj je potrebna temp. v prostoru po vgradnji talega gretja vsaj 2 stopinji nižja. Večina starejših hiš se ogreva z...

Vlaga v kleti

Če ima novogradnja klet, jo je potrebno vedno zaščititi proti vdoru vode z zunanje strani. Postopek je razmeroma enostaven in ga lahko izvaja srednje spreten graditelj tudi sam. Seveda pa vrag tiči v detajlih, in če...

Regulacija talnega gretja Uponor Smatrix

Ko izbiramo ogrevalni sistem je regulacija talnega ogrevanja tako pri obnovah in novogradnjah ključna, če želimo z novim sistemom ogrevati maksimalno varčno in hkrati doseči...

Cena talno gretje suhomontažni sistem

Cena za talno gretje ni najpomembnejši vidik pri adaptacijah starih zgradb, ker investitorji ob tem iščejo predvsem izboljšanje udobja, hitro vgradnjo ter maksimalne prihranke ogrevanja.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Kljub temu, da so zime iz leta v leto bolj mile, ogrevalna sezona še vedno traja več kot 200 dni. Izbira ogrevanja doma je dolgoročna naložba, zato je dobro na začetku investirati več in potem prihraniti na dolgi...

Preverite akcijsko ponudbo 2021 za tandem - toplotne črpalke Bosch in prezračevalni sistemi Sabiana in si zagotovite posebne pogoje nakupa. Med sistemi za ogrevanje, hlajenje in prezračevanje spoznajte sistem, ki...

Če imate težave z vlago, želite pravočasno poskrbeti za klimo poleti, ali ste v dilemi kateri ogrevalni sistem je z vidika porabe energije optimalen za vas, vam priporočamo stopiti v stik s podjetjem Tersus....

Kalkulator Oceni prihranek energije je novo priročno večnamensko spletno orodje, ki vam pojasni koliko prihranite s prehodom na novi energent, novi ogrevalni sistem, sončno elektrarno in električni...

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

zdrava hisa

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.