V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (od tega 18.000 ton nevarnih, med temi 90 % azbestnih), okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme, zbranih pa je bilo okrog 17.300 ton izrabljenih avtomobilskih gum.

Dve leti po uspešnem in odmevnem projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo društvo Ekologi brez meja znova organiziralo vseslovensko prostovoljsko akcijo – Očistimo Slovenijo 2012. Ta bo potekala 24. marca in bo del globalne pobude Očistimo svet 2012. Slovenski prostovoljci bomo tako postali del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v več kot 70 državah z vsega sveta izvajala enodnevne prostovoljske čistilne akcije.

oistimo_slovenijo_1


V projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu v letu 2010 je po podatkih organizatorjev sodelovalo okrog 270.000 prostovoljcev ali več kot 13 % vseh prebivalcev Slovenije; ti so odstranili okoli 60.000 m³ ali 12.000 ton odpadkov s 7.000 divjih odlagališč.

 

Divja odlagališča so še vedno velik problem

Po zadnjih podatkih iz Registra divjih odlagališč je v Sloveniji okoli 10.700 neočiščenih divjih odlagališč, od tega jih je 25 % v osrednjeslovenski, 13 % v podravski in 11 % v savinjski statistični regiji. Na teh odlagališčih se kopičijo predvsem gradbeni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene gume ter drugi nevarni in nenevarni odpadki.

 

oistimo_slovenijo_5


Še vedno velike količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest

V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (to je okoli 30 % vseh odpadkov); med vsemi v letu 2010 nastalimi gradbenimi odpadki je bilo okoli 18.000 ton nevarnih gradbenih odpadkov, med temi pa 90 % nevarnih gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Večinoma je šlo za azbestne strešne kritine. Količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest, se že od leta 2003, ko je bila uporaba azbesta pri nas v celoti prepovedana, povečujejo.

Pri gradbenih odpadkih je bolj kot njihova količina problematično ravnanje z njimi. Predelati bi bilo mogoče večji del teh odpadkov. Predelani gradbeni odpadki so potencialna sekundarna gradbena surovina; s tako uporabljenimi odpadki se zmanjša potreba po izrabi naravnih surovinskih virov, zmanjšajo pa se tudi škodljivi vplivi takih odpadkov na okolje. V letu 2010 se je skupno predelalo več kot 90 % gradbenih odpadkov; od tega se je dejansko recikliralo okrog 49 % gradbenih odpadkov, preostali delež pa se je uporabil za zasipavanje.

 

oistimo_slovenijo_2

Grafikon 1: Predelani gradbeni odpadki po postopkih predelave, Slovenija

Vir: SURS


V EU nastane letno približno 900 milijonov ton gradbenih odpadkov, to je 25─30 % vseh odpadkov. Stopnje ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov so v posameznih državah EU zelo različne; znašajo od 10 pa vse do 90 %. Najvišjo stopnjo ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov dosegajo Nizozemska, Belgija in Luksemburg.

 

Količina odpadne električne in elektronske opreme narašča

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO): 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kg OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002─2010 naraščala; to ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002─2009 povečali za 52 %, s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

 

oistimo_slovenijo_3
Grafikon 2: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija
Vir: SURS


 

Reciklaža OEEO je zelo pomembna iz dveh razlogov, prvič zaradi vsebnosti nevarnih snovi, drugič pa zaradi vsebnosti sicer omejenih dragocenih naravnih virov, na primer različnih žlahtnih kovin; te lahko tako, ne da bi nam bilo treba izrabljati naravne vire, znova vključimo v proizvodno-potrošni krog. Osnovni pogoj za učinkovito reciklažo je ločeno zbiranje odpadkov, in sicer tam, kjer ti nastanejo. V Sloveniji so v letu 2010 zbiralci odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in iz gospodinjstev ločeno zbrali za približno 6.600 ton OEEO, kar je 83 % nastalih količin OEEO.


Predelovalci odpadkov so v letu 2010 predelali 7.300 ton OEEO; pri več kot 99 % teh odpadkov je šlo za postopke predobdelave, medtem ko je bil delež reciklaže zanemarljiv.

Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem; v teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija pa po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 % OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg.

 

Z naraščanjem števila registriranih avtomobilov narašča količina izrabljenih avtomobilskih gum

Število vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v obdobju 2002─2010 povečalo za 19 % (z 894.521 v letu 2002 na 1.061.646 vseh registriranih osebnih avtomobilov v letu 2010). V letu 2010 je bilo v Sloveniji 518 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

oistimo_slovenijo_4


Izrabljene avtomobilske gume so eden najbolj problematičnih odpadkov, saj se proizvajajo v zelo velikih količinah, hkrati pa so narejene iz obstojnega, slabo razgradljivega materiala. Vendar so izrabljene gume zaradi istih značilnosti, zaradi katerih so problematične, tudi velik potencial za ponovno uporabo in reciklažo. Zbiralci odpadkov so v Sloveniji v letu 2010 zbrali okrog 17.300 ton izrabljenih gum, to je okoli 8,4 kg izrabljenih gum na prebivalca.


Uspešnost sistema ravnanja z izrabljenimi gumami se meri s stopnjo predelave; ta v državah članicah EU v povprečju znaša 85 %. Slovenija skuša slediti temu (neformalnemu) cilju z ukrepi, kot sta razširjena proizvajalčeva odgovornost in izboljšana organizacija zbiranja. Po podatkih, zbranih v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, se v Sloveniji letno da v promet okrog 18.000 ton gum; to kaže, da je bil v sistem zbiranja zajet večji del izrabljenih gum.


Izrabljene gume se v Sloveniji energetsko (sežig v cementarnah) ali snovno predelajo, manjša količina gum pa se znova uporabi ali obnovi. Od leta 2006 se je količina izrabljenih gum, ki so jih zbrali zbiralci odpadkov, povečevala in sorazmerno s tem so se od leta 2006 dalje povečevale tudi količine v predelavo oddanih izrabljenih gum. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 80 % izrabljenih gum oddanih v energetsko predelavo, 20 % pa v snovno predelavo. V letu 2009 pa je bilo v energetsko predelavo oddanih 53 % izrabljenih gum, snovno pa jih je bilo predelanih 47 %.


V državah članicah EU nastane vsako leto približno 3.500 milijonov ton izrabljenih avtomobilskih gum. Zbere in predela se jih več kot 96 %; ta podatek postavlja EU na področju zbiranja in recikliranja izrabljenih avtomobilskih gum na prvo mesto na svetu. EU je dosegla, da se je količina odloženih izrabljenih avtomobilskih gum od leta 1994 do leta 2006 zmanjšala z 62 % na 13 %. Reciklaža izrabljenih gum je v EU obsežnejša kot energetska predelava; v letu 2006 je bilo energetsko predelanih 32 %, recikliranih pa 55 % zbranih izrabljenih avtomobilskih gum.

 

 

Varčevanje toplotne energije

Napake in težave toplotnih črpalk zaradi napeljave

V Sloveniji nimamo pregleda do sedaj instaliranih toplotnih črpalk, ampak samo grobe ocene. Švicarji so pri tem malo bolj natančni, pri njih deluje okrog 200.000 toplotnih črpalk, ki proizvedejo 5000 GWh toplote na leto pri čemer porabijo 1.600 GWh elektrike. Pri nas in v EU pričakujejo rast prodaje, zato bomo za...

Kje zajeti vir energije ali toplote za toplotno črpalko?

Učinkovite toplotne črpalke so zagotovo sistem ogrevanja, ki je najprimernejši za vgradnjo v obstoječe in načrtovane stavbe. Razen razmeroma velikega vložka ob vgradnji, nimajo nobenih drugih slabih lastnosti.

Prihranki s toplotno črpalko

Prihodnost je v obnovljivih virih energije, kar je neizpodbitno dejstvo, ki postaja del našega vsakdana. O obnovljivih virih energije se vse pogosteje govori na glas, ne samo po svetu, temveč tudi pri nas. @e ptički...

Toplotna črpalka in sončna elektrarna

Toplotna črpalka in sončna elektrarna nam zagotovljata finančno varnost na dolgi rok. Stroški električne energije in stroški ogrevanja za gospodinjstva predstavljajo veliko obremenitev. Toplotna črpalka nam letne...

GRADNJA IN OBNOVE

Moderna mansarda v starejši hiši

»Zakaj bi zapravljala denar za nakup zemljišča ali nepremičnine, če imava na voljo neizkoriščen podstrešni prostor v veliki družinski hiši,« sta se pred petimi leti spraševala takrat še fant in dekle. Danes mož in žena po treh letih bivanja v sodobni mansardi odločitve ne obžalujeta.

Obnova kopalnice - plošče Wedi, suhomontažni sistem

Starejši, otroci ali gibalno ovirani imajo z vstopanjem v kopalno kad velike težave, zato je uporaba kabine za prho zanje primernejša. Vendar imajo običajne kar nekaj zoprnih lastnosti: nimajo dovolj prostora za...

Zamenjava strešnega okna in prihranki pri energiji

Tako kot se vse stvari postarajo, postanejo tudi strešna okna dotrajana, ne funkcionirajo več, mogoče celo puščajo. Ko se to zgodi v stanovanju, v katerem prebivamo, postanemo zelo slabe volje, ko samo pomislimo na...

Prenova mansarde - ideje in nasveti

Mansarda je v več pogledih specifična: zaradi lege na najvišjem nadstropju stavbe, zaradi odprtega prostora in poševnin, zaradi nizkega parapeta in še bi lahko naštevali.

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Donosnost investicije v sončno elektrarno

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke Moja elektrarna, ki pove, da količina električne energije, ki jo proizvede posamezna sončna...

Sončne elektrarne: koristni napotki pred naložbo

V podjetju Enertec, ki zastopa Kioto Solar, uveljavljenega avstrijskega proizvajalca za sončne elektrarne, so nam pojasnili kakšen je donos in kakšna je cena sončne elektrarne ter kaj je pomembno pred vgradnjo.

Sončna elektrarna 11 kW - cena in donos

Sončna elektrarna je za široko rabo ena bolj donosnih naložb. Cena sončne elektrarne je, glede na prihranke v celi življenjski dobi delovanja ter glede na donose bančnih depozitov nizka in obeta dober donos, saj...

Najboljši solarni moduli

Učinkovitost fotovoltaičnih modulov je, poleg trajnosti, najpomembnejši podatek. Ne kaže samo razlike med povprečnim in vrhunskim izdelkom, temveč tudi odločilno vpliva na količino zajete solarne elektrike....

Aktualne novice

Prihaja največji kongres energetskega sektorja in prenovljen sejem Energetika Interklima

V Celje med 31. marcem in 3. aprilom 2020 prihaja prenovljen sejemsko-kongresni dogodek  o odgovornem, sodobnem in v prihodnost usmerjenim ravnanjem z energijo v stavbah, procesih,industriji in prometu. V okviru dogodka bo tako potekal kongres Energetika Interklima in pa...

V Celje vodilni mednarodni dogodek področju energetike

Konec marca na celjsko sejmišče prihaja prenovljen osrednji strokovni dogodek s področja električne in toplotne energije v širši regiji – ENERGETIKA INTERKLIMA. Ko se dva sejma združita v enega, dobimo vodilni...

Ytong iz Kisovca prejemnik Okoljske nagrade

Na konferenci Okoljsko srečanje so pod okriljem Eko sklada in Časnika Finance podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Med 18 prijavami na razpis v 4-ih kategorijah je...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Prezračevanje, klimatizacija

Kakovosten prezračevalni sistem za zmerno ceno

Lunos prezračevalni sistem spada med decentralne sisteme za prezračevanje. Z rekuperacijo ali brez ga je mogoče vgraditi v katerikoli fazi gradnje. Odličen je  za sanacije in novogradnje. Brez ustrezne izmenjave zraka se poleg vlage, povečuje vsebnost CO2 in radona.

Odvečna vlaga v stanovanju je izpuhtela

Začelo se je pred nekaj leti, ko sta se Barbara in njen mož Slavko preselila v hišo v Murski Soboti. Ko sta hišo kupovala, tega nista opazila, a kmalu po vselitvi je bilo nemogoče ignorirati slab zrak in vlago, ki...

Vlaga? Plesen? Rešitev je v prezračevanju

V bolj ali manj zrakotesnih novograjenih ali prenovljenih stavbah – in danes so takšne skorajda vse – pozabljamo na ključno stvar: ne samo nova okna z dvojno ali celo trojno zasteklitvijo in debel...

Prezračevanje s strešnim oknom Velux Smart Vent

Počutje v zaprtih prostorih je v prvi vrsti odvisno od kakovosti zraka, ki ga dihamo. A kakovosten zrak danes ni nekaj samo po sebi umevnega, saj smo hočeš nočeš postali generacija zaprtih prostorov, ki so pogosto...

Varčevanje vode

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Nasveti za zbiranje deževnice

Za namakanje vrtov zadostuje že enostavna in cenovno ugodna rešitev. Če imate velik vrt z večjo potrebo po vodi ali pa želite deževnico izkoristiti tudi v hiši, je priporočljiva vgradnja podzemne naprave (na...

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase,...

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

ZELENA MOBILNOST

Kako se obnese električni avto v praksi?

Društvo za električna vozila Slovenije (DEVS) je zgleden znanilec elektro mobilnosti v Sloveniji. V neprofitnem društvu so že nekaj let uporabniki električnih avtomobilov, ki se jim prevozi na elektriko vsakodnevno potrjujejo kot odlična alternativa in več ne bi zamenjali s starimi jeklenimi konjički.

Polnilnica za električni avto v vse nove hiše

Angleška vlada sprejema predpis, ki bo v vseh novih zgrajenih enodružinskih hišah z lastnim parkirnim mestom zahteval vgradnjo polnilnice za električni avto.

Električni avtomobil in polnilnica - dokazano dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Od začetka januarja do konca oktobra 2019 je bilo pri nas prvič...

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Inštalacije

Kako učinkovito je ogrevanje sanitarne vode v Sloveniji

Vse prevečkrat se javnost zavaja z premalo točnimi navedbami o učinkovitosti posameznih ogrevalnih sistemov. Zaradi česar uporabnik, preden zamenja ogrevalni sistem, recimo za ogrevanje sanitarne vode, ne pridobi dovolj natančnih informacij, posebaj pa je pomembno, da se sisteme...

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Talno ogrevanje v starejši hiši - primer

Pri adaptacijah starih zgradb si prenekateri lastnik zaželi, da bi vgradil talno ogrevanje. Izvedba le-tega je odvisna od razpoložljive višine tal, ki pa je v takšnih primerih običajno ni dovolj.

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.