V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (od tega 18.000 ton nevarnih, med temi 90 % azbestnih), okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme, zbranih pa je bilo okrog 17.300 ton izrabljenih avtomobilskih gum.

Dve leti po uspešnem in odmevnem projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu bo društvo Ekologi brez meja znova organiziralo vseslovensko prostovoljsko akcijo – Očistimo Slovenijo 2012. Ta bo potekala 24. marca in bo del globalne pobude Očistimo svet 2012. Slovenski prostovoljci bomo tako postali del večmilijonske množice, ki bo od marca do septembra 2012 v več kot 70 državah z vsega sveta izvajala enodnevne prostovoljske čistilne akcije.

oistimo_slovenijo_1


V projektu Očistimo Slovenijo v enem dnevu v letu 2010 je po podatkih organizatorjev sodelovalo okrog 270.000 prostovoljcev ali več kot 13 % vseh prebivalcev Slovenije; ti so odstranili okoli 60.000 m³ ali 12.000 ton odpadkov s 7.000 divjih odlagališč.

 

Divja odlagališča so še vedno velik problem

Po zadnjih podatkih iz Registra divjih odlagališč je v Sloveniji okoli 10.700 neočiščenih divjih odlagališč, od tega jih je 25 % v osrednjeslovenski, 13 % v podravski in 11 % v savinjski statistični regiji. Na teh odlagališčih se kopičijo predvsem gradbeni odpadki, odpadna električna in elektronska oprema, izrabljene gume ter drugi nevarni in nenevarni odpadki.

 

oistimo_slovenijo_5


Še vedno velike količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest

V Sloveniji je v letu 2010 nastalo več kot 2 milijona ton gradbenih odpadkov (to je okoli 30 % vseh odpadkov); med vsemi v letu 2010 nastalimi gradbenimi odpadki je bilo okoli 18.000 ton nevarnih gradbenih odpadkov, med temi pa 90 % nevarnih gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest. Večinoma je šlo za azbestne strešne kritine. Količine gradbenih odpadkov, ki vsebujejo azbest, se že od leta 2003, ko je bila uporaba azbesta pri nas v celoti prepovedana, povečujejo.

Pri gradbenih odpadkih je bolj kot njihova količina problematično ravnanje z njimi. Predelati bi bilo mogoče večji del teh odpadkov. Predelani gradbeni odpadki so potencialna sekundarna gradbena surovina; s tako uporabljenimi odpadki se zmanjša potreba po izrabi naravnih surovinskih virov, zmanjšajo pa se tudi škodljivi vplivi takih odpadkov na okolje. V letu 2010 se je skupno predelalo več kot 90 % gradbenih odpadkov; od tega se je dejansko recikliralo okrog 49 % gradbenih odpadkov, preostali delež pa se je uporabil za zasipavanje.

 

oistimo_slovenijo_2

Grafikon 1: Predelani gradbeni odpadki po postopkih predelave, Slovenija

Vir: SURS


V EU nastane letno približno 900 milijonov ton gradbenih odpadkov, to je 25─30 % vseh odpadkov. Stopnje ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov so v posameznih državah EU zelo različne; znašajo od 10 pa vse do 90 %. Najvišjo stopnjo ponovne uporabe in reciklaže gradbenih odpadkov dosegajo Nizozemska, Belgija in Luksemburg.

 

Količina odpadne električne in elektronske opreme narašča

V letu 2010 je v Sloveniji nastalo okrog 8.000 ton odpadne električne in elektronske opreme (OEEO): 3.500 ton v proizvodnih in storitvenih dejavnostih in 4.500 ton v gospodinjstvih, kar je približno 4 kg OEEO na prebivalca. Količina OEEO je v obdobju 2002─2010 naraščala; to ni bilo slučajno, saj so se tudi izdatki gospodinjstev za električno in elektronsko opremo (ta obsega vse od gospodinjskih aparatov in bele tehnike do mobilnih telefonov) v obdobju 2002─2009 povečali za 52 %, s 410 EUR (v letu 2002) na 625 EUR (v letu 2009).

 

oistimo_slovenijo_3
Grafikon 2: Količina v gospodinjstvih nastale odpadne električne in elektronske opreme in povprečna porabljena denarna sredstva gospodinjstev za to opremo, Slovenija
Vir: SURS


 

Reciklaža OEEO je zelo pomembna iz dveh razlogov, prvič zaradi vsebnosti nevarnih snovi, drugič pa zaradi vsebnosti sicer omejenih dragocenih naravnih virov, na primer različnih žlahtnih kovin; te lahko tako, ne da bi nam bilo treba izrabljati naravne vire, znova vključimo v proizvodno-potrošni krog. Osnovni pogoj za učinkovito reciklažo je ločeno zbiranje odpadkov, in sicer tam, kjer ti nastanejo. V Sloveniji so v letu 2010 zbiralci odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti in iz gospodinjstev ločeno zbrali za približno 6.600 ton OEEO, kar je 83 % nastalih količin OEEO.


Predelovalci odpadkov so v letu 2010 predelali 7.300 ton OEEO; pri več kot 99 % teh odpadkov je šlo za postopke predobdelave, medtem ko je bil delež reciklaže zanemarljiv.

Količina zbrane OEEO je v posameznih državah članicah EU precej različna. To je posledica različne stopnje izvajanja okoljske zakonodaje, ki temelji na proizvajalčevi odgovornosti. Delež zbrane OEEO je velik predvsem na Norveškem, Švedskem, v Luksemburgu in na Nizozemskem; v teh državah zberejo več kot polovico električne in elektronske opreme, dane na trg. Slovenija pa po ocenah Eurostata (za leto 2008) zbere le 21 % OEEO od celotne količine te opreme, dane na trg.

 

Z naraščanjem števila registriranih avtomobilov narašča količina izrabljenih avtomobilskih gum

Število vseh registriranih osebnih avtomobilov v Sloveniji se je v obdobju 2002─2010 povečalo za 19 % (z 894.521 v letu 2002 na 1.061.646 vseh registriranih osebnih avtomobilov v letu 2010). V letu 2010 je bilo v Sloveniji 518 registriranih osebnih avtomobilov na 1.000 prebivalcev.

oistimo_slovenijo_4


Izrabljene avtomobilske gume so eden najbolj problematičnih odpadkov, saj se proizvajajo v zelo velikih količinah, hkrati pa so narejene iz obstojnega, slabo razgradljivega materiala. Vendar so izrabljene gume zaradi istih značilnosti, zaradi katerih so problematične, tudi velik potencial za ponovno uporabo in reciklažo. Zbiralci odpadkov so v Sloveniji v letu 2010 zbrali okrog 17.300 ton izrabljenih gum, to je okoli 8,4 kg izrabljenih gum na prebivalca.


Uspešnost sistema ravnanja z izrabljenimi gumami se meri s stopnjo predelave; ta v državah članicah EU v povprečju znaša 85 %. Slovenija skuša slediti temu (neformalnemu) cilju z ukrepi, kot sta razširjena proizvajalčeva odgovornost in izboljšana organizacija zbiranja. Po podatkih, zbranih v okviru obračuna okoljske dajatve za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja izrabljenih gum, se v Sloveniji letno da v promet okrog 18.000 ton gum; to kaže, da je bil v sistem zbiranja zajet večji del izrabljenih gum.


Izrabljene gume se v Sloveniji energetsko (sežig v cementarnah) ali snovno predelajo, manjša količina gum pa se znova uporabi ali obnovi. Od leta 2006 se je količina izrabljenih gum, ki so jih zbrali zbiralci odpadkov, povečevala in sorazmerno s tem so se od leta 2006 dalje povečevale tudi količine v predelavo oddanih izrabljenih gum. V letu 2010 je bilo v Sloveniji 80 % izrabljenih gum oddanih v energetsko predelavo, 20 % pa v snovno predelavo. V letu 2009 pa je bilo v energetsko predelavo oddanih 53 % izrabljenih gum, snovno pa jih je bilo predelanih 47 %.


V državah članicah EU nastane vsako leto približno 3.500 milijonov ton izrabljenih avtomobilskih gum. Zbere in predela se jih več kot 96 %; ta podatek postavlja EU na področju zbiranja in recikliranja izrabljenih avtomobilskih gum na prvo mesto na svetu. EU je dosegla, da se je količina odloženih izrabljenih avtomobilskih gum od leta 1994 do leta 2006 zmanjšala z 62 % na 13 %. Reciklaža izrabljenih gum je v EU obsežnejša kot energetska predelava; v letu 2006 je bilo energetsko predelanih 32 %, recikliranih pa 55 % zbranih izrabljenih avtomobilskih gum.

 

 

Varčevanje toplotne energije

Geosonda je dolgoročno najcenejša rešitev ogrevanja

Hiša brez temeljev ne stoji. Poleg betonskih temeljev, ki zagotavljajo statiko in varnost objekta, je nujno razmišljati še o temeljih, ki bodo skozi celo življenjsko dobo objekta zagotavljali toploto, bivanje naredili kar se da udobno in strmeli k energijski neodvisnosti.

Plinska peč De Dietrich - ogrevanje z zemeljskim plinom

Ogrevanje gospodinjstev z zemeljskim plinom je vse bolj priljubljeno in ima v Sloveniji pomemben delež. Razlogov za to je verjetno več, predvsem pa takojšnja in enakomerna toplota,...

Geotermalna toplotna črpalka Thermia Calibra - trenutno najboljša

Geotermalne toplotne črpalke so najbolj ekonomičen način ogrevanja, hlajenja in priprave vroče sanitarne vode. So tudi dolgoročno najbolj zanesljiva rešitev in edina, ki za vir uporablja stabilno in zares...

Zemeljski plin se splača in poplača

Oskrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj priljubljena, saj vse več ljudi prepoznava njegove prednosti pred drugimi energenti. Zemeljski plin lahko uporabljamo tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim...

GRADNJA IN OBNOVE

Samorazlivni estrih in talno ogrevanje

 Sodobne stavbe lahko varčno in učinkovito ogrejemo samo z nizkotemperaturnim ogrevanjem. Talno ogrevanje je najbližje idealnemu temperaturnemu profilu med tlemi in stropom, zato je najprimernejše. Govorimo o sistemu izdelanem iz polimernih cevi, v katerih kroži na povprečno 28°C ogreta...

Pasivne hiše v živo - za ogled odprtih 13 pasivnih hiš

Konzorcij pasivna hiša, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani in Eko sklad, j. s., že desetič organizirata dneve pasivnih hiš, ki bodo letos potekali od 8. do 10. novembra. V tem vikendu si bo mogoče...

Energetska prenova hiše brez napak

Konec zime je blizu in na vrata trka nova gradbena sezona. Investitorji, ki vas je zmotil sevajoči hlad mrzlih sten in previsoki stroški ogrevanja, jo gotovo že nestrpno pričakujete.

Suhi estrih - obnova tlaka in poda

Pri prenovi starejših hiš je čas, ki ga porabimo za obnovo tal, zelo pomemben. Dokler tla niso gotova, vse ostalo čaka. Ker je čas denar, uporaba suhih estrihov čedalje bolj narašča. Suhi estrihi so primerni za...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Imam streho primerno za sončno elektrarno?

Sonce je v resnici odgovor na vsa energetska vprašanja človeštva, gospodinjstva pa lahko svoj delež prispevamo z lastno proizvodnjo elektrike na strehi objekta. Streha stavbe je neuporabljena in najbolj primerna ploskev za namestitev za solarne module, zato je pred montažo potrebno presoditi, ali je primerna za ta...

Solarni moduli za sončne elektrarne - kako prepoznati dobre

Za solarne module je še kako pomembna kakovost, ki neposredno vpliva na donosnost sončne elektrarne v celotni življenjski dobi. Pred investicijo je smiselno preveriti koliko sončnega obsevanja zmore izbrani solarni...

Baterija za shranjevanje elektrike Power Blox

Baterija za shranjevanje elektrike POWER BOX je bila predstavljena na preteklem sejmu Intersolar 2019. Gre za nagrajen sistem shranjevanja elektrike, švicarskega proizvajalca Stäubli.

Sončne elektrarne - pregled trga v Sloveniji

V letu 2018 smo pri gospodinjstvih opazili skokovito rast na področju samooskrbe z elektriko, ki jo omogočajo sončne elektrarne. Konec leta 2017 je bilo v Sloveniji skupno nameščenih 5.536 sončnih elektrarn v...

Aktualne novice

Ytong iz Kisovca prejemnik Okoljske nagrade

Na konferenci Okoljsko srečanje so pod okriljem Eko sklada in Časnika Finance podelili priznanja okolju najbolj prijaznemu podjetju, izdelku, postopku in storitvi. Med 18 prijavami na razpis v 4-ih kategorijah je družba Xella porobeton SI prejela nagrado za najboljši okoljski postopek, saj se z učinkovitim...

Bo trajnostna gradnja z novo direktivo postala evropska stvarnost

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija je na četrto konferenco trajnostne gradnje, ki je letos potekala v prostorih Knauf Insulation Experience Centra (KIEXC) v Škofji Loki, privabilo 135...

Sejem vseh sejmov

52. MOS prinaša še bogatejšo ponudbo in ponovno segmetacijo sejma na pet ključnih področij: MOS Dom, MOS Turizem, MOS Tehnika, MOS B2B in MOS Plus. Sejem, ki ga lahko v Celju obiščete od 10. do 15. septembra, bo...

Blagovna znamka Jupol v praznovanju 50. rojstnega dne

Družba JUB je v prostorih Švicarije v Tivoliju pripravila sklepno praznovanje ob 50-letnici blagovne znamke JUPOL, ki je JUB-ova najuspešnejša in najmočnejša blagovna znamka. Na predstavitvi so lahko udeleženci...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje, prezračevalni sistem in pogoste zmote

V prispevku predstavljamo katero prezračevanje dejansko potrebujemo, kako pravilno prezračevati in različne možnosti rešitve za centralni ali decentralni prezračevalni sistem.

Zračenje zaprtih prostorov

Zdi se, da smo v želji po čim večji energijski učinkovitosti svojih domov pozabili, čemu je dom sploh namenjen. To namreč ni laboratorij za doseganje prihrankov energije, ampak prostor, kamor se zatečemo po...

Revolucionarna klimatska naprava Samsung, ki ne piha

Samsung Electronics je pred časom lansiral revolucionarno stensko Wind-Free™ klimatsko napravo, ki ustvarja nadpovprečno prijetno bivalno klimo, nelagodje zaradi direktnega hladnega zračnega toka pa je preteklost....

Prezračevalni sistem v vsako hišo

Okna in vrata, ki odlično tesnijo, in toplotnoizolativna fasada zagotavljajo energijsko učinkovitost objekta. Pozimi nas ne zebe, poleti nam ni prevroče. Cena za to udobje je lahko visoka, če smo pozabili na...

Varčevanje vode

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave

Rezervoarji za deževnico in biološke čistilne naprave morajo imeti dolgo življenjsko dobo, popolno tesniti, prenašati obremenitve in biti odporni na korozijo. Danes so lahko izdelani iz betona ali iz umetne mase, vprašanje je le, katera izvedba ima manj pomanjkljivosti.

Biološka čistilna naprava in pameten nakup

Ob veliki ponudbi raznih proizvajalcev se je potrebno odločiti za izdelek, ki bo izpolnil obljube in pričakovanja. Biološko čistilno bomo uporabljali več desetletij, delovati mora brezhibno in skoraj brez stroškov,...

Filtri za vodo - kristalno čista voda

Čista voda je edina tekočina, ki nemoteno pride do vseh celic, zato je osnova za dobro zdravje in vitalnost. Čsta voda prav gotovo ni voda, ki vsebuje klor, pesticide, kancerogene snovi in težke...

Nakup čistilne naprave – kaj moramo vedeti

Nakup male čistilne naprave ni enostaven, saj jo kupujemo za več desetletij. V tem času bo morala delovati brez napak, uporabniku pa povzročati čim manjše stroške. Ponudba na trgu je velika, zato so se v podjetju...

ZELENA MOBILNOST

Električni avtomobil in polnilnica - dokazano dosegljiva za vse

Električni avtomobil postaja dosegljiv za vse in ni zastonj v naglem porastu, tudi v Sloveniji na cestah beležimo vse več električnih avtomobilov. Od začetka januarja do konca oktobra 2019 je bilo pri nas prvič registriranih 42 tesel, od tega 40 tesel model 3 in po eno vozilo model S in model X.

Ukrepi za množičen prehod na električni avto

Električni avto ni več redkost preprosto zato, ker se izplača. Vlade, vključno z našo, pa so dolžne sprejemati ukrepe, ki bodo pospešili množičen prehod na elektrifikacijo.

Električni avto - nujno in takoj

Motor z notranjim zgorevanjem je premična in komplicirana kemična tovarna. Ima izjemno slab izkoristek, saj od vsakega litra bencina 6 deci spremeni v toploto in izpušne pline, samo ostanek služi resničnemu...

Električni avto da ali ne?

V letu 2018 smo zaznali velik skok prodaje električnih avtomobilov, kar kaže na občutno povečanje ekološke občutljivosti državljanov. Mnogi posamezniki, razen za prevoz, električni avto koristijo kot prenosni...

Inštalacije

Talno ogrevanje - suhomontažni sistem

Pri adaptacijah starih zgradb se pogosto pojavijo potrebe po vgradnji talnega ali stenskega ogrevanja, saj se običajno investitorji odločijo za vgradnjo ogrevalnega sistema, ki bi deloval najbolj učinkovito in tudi najbolj varčno.

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Varna uporaba je na prvem mestu

Takojšnja in enakomerna toplota, visoki izkoristki, nizka cena in največji dolgoročni prihranki so prednosti, zaradi katerih je uporaba zemeljskega plina v gospodinjstvih čedalje bolj razširjena. Pomembno pa je, da...

Menjam ogrevanje za talno

V želji za udobjem in ugodjem človeštvo že tisočletja prilagaja svoja bivališča razmeram v okolju. V hladnejših dneh leta je prostore kjer bivamo potrebno ogreti, da bi se v njih dobro počutili. Med več načini...

IZKORISTI UGODNO PONUDBO

Večina investitorjev se sprašuje ali je cena sončne elektrarne sprejemljiva za slovenski žep ter koliko prihranimo. Odgovore nam je pojasnil predstavnik podjetja Enertec, Peter Kumer, soustanovitelj blagovne znamke...

ponudniki toplotnih

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne
Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje
Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa
Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove
DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE
Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.