Do 2.avgusta smo prebivalci Zemlje izkoristili naravne resurse, ki jih imamo na voljo v enem letu in s tem vstopili v ekološki dolg do prihodnjih generacij.
Ta dan se je od konca septembra leta 1997, ko so ga merili prvič, sedaj pomaknil na 2. avgust, kar je najbolj zgodaj, odkar smo prvič vstopili v ekološki dolg v začetku ’70 let. Dan ekološkega dolga se nanaša na dan, ko letno povpraševanje človeštva po storitvah in resursih narave preseže to, kar lahko Zemlja regenerira v enem letu. Slovenija v enem letu porabi toliko naravnih virov, da bi za njihovo zagotovitev potrebovali 2,75 planeta.
Mednarodna raziskovalna organizacija Global Footprint Network, ki je prva predstavila način izračuna ekološkega dolga, navaja, da človeštvo trenutno 1,7-krat hitreje porablja naravne vire, kot jih ekosistemi lahko generirajo. Posledice globalne prekomerne porabe naravnih virov postajajo vse bolj očitne po vsem svetu, v obliki izginevanja gozdov, v sušah, pomanjkanju vode, eroziji tal, izgubi biotske raznovrstnosti in kopičenju ogljikovega dioksida v ozračju.
Po besedah strokovnjakov omenjene organizacije bi 50-odstotno zmanjšanje odpadne hrane po celem svetu datum ekološkega dolga zamaknilo za 11 dni, 50-odstotno zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida pa bi dan ekološkega dolga zamaknilo kar za 89 dni. V Sloveniji smo po odtisu primerljivi z zahodno Evropo – Zemljo obremenjujemo manj kot Nemci in Avstrijci, a bolj kot Italijani, Madžari, Hrvati in Srbi.
Stanje naj bi se sicer izboljševalo, saj se je ekološki odtis prebivalca v ZDA od leta 2005 do 2013 zmanjšal za skoraj 20 odstotkov, ne glede na to, da se je v istem obdobju BDP na prebivalca v ZDA povečal za približno 20 odstotkov. To dokazuje, da je mogoče zmanjšati porabo naravnih virov in hkrati doseči gospodarsko rast. Tudi Kitajska, država z največjim skupnim ekološkim odtisom, ki je skoraj dvakrat večji od odtisa ZDA, se je novem petletnem načrtu zavezala k izgradnji ekološke civilizacije.
Vir: portal www.nas-stik.si
