Hitrost, s katero naravi odvzemamo dragocene snovi in jih po zelo kratki dobi uporabe spreminjamo v odpadke, ves čas narašča. Z recikliranjem zajamemo samo del celih gor odpadkov, ki nato končajo na deponijah ali v naravi. Deponije se praviloma nahajajo v bližini mest, ki bodo počasi obkrožena z bolje ali slabše prikritimi kupi odpadkov. V Nemčiji 1000 ljudi letno odvrže v posode za smeti kar 450 ton hišnih odpadkov, kar je zastrašujoča številka. Problem je še dolga doba razpadanja nekaterih sodobnih materialov, ki se bodo v okolju razgrajevali nekaj prihodnjih tisočletij.
 Čas razpadanja posameznih izdelkov pokaže posledice netrajnostnega obnašanja |
Recikliranje samo delna rešitev
Recikliranje odpadkov danes proglašamo za osrednjo nalogo trajnostnega razvoja, ki pa človeštva ne more rešiti niti pred pomanjkanjem surovin niti pred zasipanjem z odpadki. Z recikliranjem problem samo odlagamo za nekaj deset let, saj nam uspe reciklirati povprečno samo okrog 2% osnovnih surovin, morali pa bi jih 80%. Svetovna poraba jekla na primer izjemno raste, s starim železom pa pokrijemo samo 3% potreb. Pri tem so postopki recikliranja še velik porabnik energije in onesnaževalec. Prava rešitev tiči v zmanjšanju porabe, proizvodnji in uporabi čim bolj trajnih dobrin in spremembi potrošniških navad, ki smo si jih pustili vsiliti.
