Ogrevanje z letenjem

Avtor: Simon Tihec

Mazaška akcija ter zapackavanje zidov in ograj z napisi “chemtrails” (kemični repi) ima eno drobno napako. Je popolnoma zgrešena, brez enega samega dokaza, razen brezplodnega česnanja udeležencev in v resnici služi za prikrivanje pravega problema letalskega prometa. Naj pojasnim, da avtorji teh napisov domnevajo, da je v teku blazno tajna akcija, v kateri neznane osebe v letalsko gorivo dodajajo aditive, zaradi katerih so sledi letal na nebu bolj trajne, končni namen razstrosevanja kemikalij na ta način pa je zaenkrat neznan.

 

Mazaška akcija ter zapackavanje zidov in ograj z napisi “chemtrails” (kemični repi) ima eno drobno napako. Je popolnoma zgrešena, brez enega samega dokaza, razen brezplodnega česnanja udeležencev in v resnici služi za prikrivanje pravega problema letalskega prometa. Naj pojasnim, da avtorji teh napisov domnevajo, da je v teku blazno tajna akcija, v kateri neznane osebe v letalsko gorivo dodajajo aditive, zaradi katerih so sledi letal na nebu bolj trajne, končni namen razstrosevanja kemikalij na ta način pa je zaenkrat neznan.

 

uvodnikZa prikaz vpliva letalskih poletov bomo ocenili porabo goriva, ki je nastala v povezavi s sejmom Productronika v Münchnu. Podatki o sejmu: 1484 razstavljalcev, 40.000 obiskovalcev, od tega 45% iz prekomorskih držav. Zato lahko zelo natančno ocenimo, kakšne so skupne posledice obiska omenjenega sejma. Domnevamo lahko, da je 10.000 obiskovalcev pripotovalo iz daljnih dežel, Kitajske, Indije ter ZDA, in da so za obisk in povratek povprečno preleteli 7300 km, kolikor znaša let do Münchna in povratek v New York. Za prevoz enega obiskovalca so porabili 540 kg kerozina in dodali 1,7 tone CO2 v ozračje. Skupni dodatek vseh toplogrednih plinov (CO2 + H2O + Nox) tega poleta za eno osebo pa znaša kar 5 ton. Z vsemi poleti na ta sejem so potniki dodali v ozračje 50.000 ton toplogrednih plinov.

 

Seveda proti sejmu Productronica nimam nič, uporabljam ga samo za prikaz količin. Pri tem gre za manjši specializiran sejem, saj je v Nemčiji, Evropi in v svetu veliko dogodkov, katerih se udeleži še večje število obiskovalcev z vsega sveta. Po najnovejših podatkih samo Nemci letno priredijo 140 velikih mednarodnih sejmov, s skupno 170.000 razstavljalci in okrog 10 milijoni obiskovalcev, od katerih jih 20% prileti z drugih kontinentov. Omeniti je potrebno še druge mednarodne konference in srečanja, ki jih organizirajo OZN, EU, ASEAN, Svetovna Banka ali Amway, da naštejemo samo nekatere. Na teh srečanjih množice udeležencev običajno poslušajo in počastijo majhen krog izbrancev in se nato razidejo.

 

Samo v Evropi letno priredimo 2,5 milijona mednarodnih konferenc, srečanj in sestankov, s skupno 290 milijoni udeležencev, od katerih jih okrog 25% za pot uporabi letalo. In če jih samo 25% preleti razdaljo London – München – London (840 km), porabi za to en udeleženec 114 litrov kerozina, ki v okolje doda 355 kg CO2. Tistih 25%, ki so leteli, je v skupno bilanco planeta v lanskem letu prispevalo 25 milijonov ton CO2.

 

Pri tem je potrebno povedati, da so najnovejši podatki IPCC (Intergovernmental Panel on Climate Change, ki spada pod OZN) in ki se nanašajo na slab okoljski vpliv mednarodnih letalskih potovanj, milo rečeno, strašljivi. Ocenjujejo, da se bo poraba goriva v letalstvu potrojila, posledica pa bo dodatek 1,5 milijard ton ogljikovega dioksida v ozračje na leto. Sejmi, konference in osebna srečanja so vitalni del mednarodnega trgovanja, turizma in seveda tudi politične scene. To področje je nekako nedotakljivo, saj se mu je, poleg živinoreje, spretno izognil tudi Al Gore v svojem znamenitem filmu, kar seveda ne more biti naključje.

 

 

Sedaj, ko je jasen obseg problema z letenjem je potrebno najti tudi rešitve. Prva, ki mi pade na pamet so virtualne konference in srečanja. Tehnika, ki je bila še pred kratkim izjemno draga, je danes priložena ob vsakem računalniku. Pri takem srečevanju prav tako slišimo glas partnerja in lahko opazujemo njegove reakcije med pogovorom. Čemu pa naj potem služi totalna internetizacija planeta, če ne temu namenu. Tudi potovanje z vlakom ali ladjo je postalo nekaj, kar delajo samo ljudje z manj denarja, ali celo nekakšni pustolovci. V resnici lahko šele na ta način poglobljeno spoznamo ljudi, pokrajine ali kulturne razlike, kar v standardiziranem letalskem okolju sploh ni možno.

 

Množično letenje je razmeroma nov problem, o katerem je potrebno razmisliti in ga upoštevati. Zato so nakladanja o letalskih »kemičnih repih« neumnost in zavajanje. Kogar pa rado zebe naj ve, da je letenje postalo najcenejši način za pospeševanje pregrevanja planeta, s katerim lahko za najmanj denarja, vsak posameznik planetu naredi največ škode.

erevija varčujme z energijo letalski prevozi okolje onesnaževanje

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI

SORODNE VSEBINE