Ob 10. obletnici izhajanja revije Varčujem z energijo, smo se obrnili na dve pomembni ženski in ju prosili za njuni mnenji.

 

Prosili smo ju, da naj nam podata mnenje, napotek ali opozorilo, ki se nanašajo na temo, ki se jima ta trenutek zdi najpomembnejša. Dobili smo dva zanimiva odgovora, ki se oba dotikata okoljskih problemov. Prva je prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj, s Katedre za agrometeorologijo, urejanje kmetijskega prostora ter ekonomiko in razvoj podeželja, Oddelek za agronomijo ljubljanske Biotehniške fakultete. Druga je Gaja Brecelj, direktorica in vodja projektov slovenske fundacije za trajnostni razvoj, Umanotera.

 

voda susa

 

Okolje se spreminja, naše navade žal ne

Naš planet postaja pravi novi vroči svet. Zanesljiva merjenja temperature imamo od leta 1880 in danes globalno temperaturo računamo na osnovi okrog 6300 vremenskih postaj, ki so dokaj enakomerno razporejene na kopnem in na površini oceanov. Zato vemo, da je bil letošnji april daleč najtoplejši odkar imamo podatke. In ne le to, podobno rekordni so bili tudi letošnji marec, februar, januar in tudi lanski december. In pred tem – leto 2015 je bilo kot celota najtoplejše do zdaj. Ob tem se določena območja segrevajo še bolj neverjetno. Aprila se je to zgodilo na Aljaski, v Rusiji, zahodni Grenlandiji in Severni Afriki. Povprečna odstopanja temperature so bila tudi do pet in več stopinj. Le na Antarktiki, na jugu Južne Amerike, na vzhodu Kanade in na severnih območjih Tihega in Atlantskega oceana, so izmerili podpovprečne temperature.

 

Prof. dr. Lucka Kajfez Bogataj

Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj

 

Se lahko čudimo, da je globalno ogrevanje nenadoma tako silovito in očitno? Niti ne! Napovedi klimatologov, ki že vsaj dvajset let opozarjajo, da so podnebne spremembe ob današnjem načinu kurjenja fosilnih goriv neizbežne, se pač uresničujejo. Seveda k rekordnosti stanja prispeva tudi hkratni naravni pojav tihomorskega El Nina. Ta pojav poskrbi za dodatno segrevanje, čeprav v primerjavi z dolgoletnimi podatki El Nino v minulem letu ni imel take razsežnosti, da bi sam zakrivil rekordne temperature. Zgodba o človekovem vplivu na podnebje in s tem na celotno okolje se tako nadaljuje. Leto 2016 je na dobri poti, da bo postalo novo rekordno vroče leto.

In kakšne posledice že občutimo na primer v Sloveniji? Na račun tople zime so preživeli številni škodljivci, ki nam bodo kmalu delali več škode kot običajno. Ali pa spomladanska pozeba, ki je letos udarila pri nas in povzročila milijonske škode. Pozeba ni prišla ob kakem zelo neobičajnem času. A zaradi podnebnih sprememb je bila vsa vegetacija mnogo preveč razvita za ta letni čas. Sadjarji in vinogradniki imajo na račun pozebe mnogo večje škode, kot bi jih imeli ob nekoliko prehladni pomladi. Podnebne spremembe dejansko prinašajo močno spremenjene vremenske vzorce, kar seveda občutimo kot vremenske ekstreme. V poletnem času zato lahko računamo na pogostejše suše, vročinske strese in nepredvidljiva neurja, tudi s točo in močnim vetrom. In spomnimo se - v Sloveniji se suše vse pogosteje končajo s poplavami!

A svet se nekako ne zgane! Še vedno gradijo termoelektrarne na premog in še vedno gospodarsko rast spremlja večja poraba energije. Ta pa v devetdesetih odstotkih še vedno pride iz fosilnih goriv. To pomeni, da pravih vzrokov za podnebne spremembe ne odpravljamo. Po drugi strani pa se na novo nastale razmere tudi slabo prilagajamo. Odločno premalo je upoštevanja bodočega podnebja pri gradnji infrastrukture, pa naj gre za ceste ali stavbe. Prostorsko planiranje gre po starem, pa tudi kmetijstvo in gozdarstvo ima najraje »stare«, preizkušene recepte. Tudi potencialno dobrih stvari, ki jih prinašajo višje temperature ne znamo kaj prida obrniti sebi v prid. A s časom bodo škode in težave le vse večje, zato je skrajni čas, da se podnebnih sprememb lotimo tako z blaženjem kot s prilagajanjem!

 

Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri - sinergijsko gonilo prehoda v nizkoogljično družbo

Slovenija je srečna dežela. Bogato je obdarjena z nizkoogljičnimi in trajnostnimi življenjskimi viri, katerih vrednost v luči globalnih procesov hitro narašča. To so gozdovi in les kot obnovljiva surovina krožnega gospodarstva, kakovostni in količinsko obilni vodni viri, obnovljivi viri energije (sonce, voda, biomasa, geotermija, veter), rodovitna prst in prijazno podnebje za pridelavo hrane in industrijskih rastlin, lepota in raznolikost krajine, biotska raznovrstnost. Veliko priložnosti za prehod v nizkoogljično in trajnostno družbo izhaja tudi iz trajnostne rabe prostora in učinkovitejše rabe energije. Kljub temu, da imamo s tako bogato mavrico življenjskih virov izjemno osnovo za družbeno blaginjo, pa ta ni samoumevna. Koristi od naših virov si lahko prisvoji kdo drug, lahko ostanejo neizkoriščeni ali pa jih z netrajnostno rabo uničimo. A celovite in trajne blaginje si ne moremo zagotoviti kot posamezniki. Čist zrak, kakovostna pitna voda, učinkovit javni prevoz - to imamo na nekem območju vsi ali pa nihče. Blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj, če se povežemo kot skupnost in si zanjo skupaj prizadevamo. Zato moramo vire ozavestiti kot razvojne potenciale, kot skupnost narediti načrte za njihovo uporabo ter zagotoviti trajnostno upravljanje z njimi, da bodo koristi uživali tudi naši zanamci.

 

Gaja Brecelj

Gaja Brecelj, Umanotera

 

Lokalne skupnosti so najbolj naraven skrbnik in varuh ohranjanja količine in kakovosti življenjskih virov v svojem okolju, saj ti predstavljajo osnovo za trajno blaginjo, ki jo bodo lahko uživali tudi prihodnji rodovi. Lokalne skupnosti so zato življenjsko zainteresirane za trajnostno upravljanje z viri v svojem okolju. Hočejo biti suvereni, aktivni in odgovorni soustvarjalci trajne blaginje na ravni, ki je za njih obvladljiva. Skupaj razmišljajo o tem, kaj želijo proizvajati, zakaj in kako, katere vire imajo v lokalnem okolju in katere so najbolj obetavne razvojne priložnosti, ki iz njih izhajajo.

Takšno upravljanje prinaša številne sinergijske učinke: skupnostim omogoča izkoriščanje lokalnih naravnih virov za izgradnjo družbenega kapitala, ustvarjanje zelenih zaposlitvenih možnosti v lokalnem okolju ter ustvarjanje prihodkov za reševanje razvojnih potreb skupnosti. Poleg tega prispeva k prehranski in energetski samooskrbi ter povečanju konkurenčnosti z ozelenitvijo obstoječe industrije in gradbeništva. Zato je skupnostno upravljanje z življenjskimi viri sinergijsko gonilo prehoda v nizkoogljično družbo.

Številne suverene, aktivne in odgovorne skupnosti, ki so upravljanje z naravnimi in drugimi viri v svojem okolju vzele v svoje roke, to že potrjujejo. Dobre prakse v Sloveniji že obstajajo in vztrajno orjejo ledino. Najdemo jih na mnogoterih področjih in v različnih organizacijskih oblikah, npr. zadruge malih kmetov, družinske ekološke kmetije, skupnostni vrtovi, alternativne ekonomije (skupna raba, izposoja, izmenjava), skupnostno trajnostno gospodarjenje s krajino, podjetja z nekonvencionalno lastniško strukturo (z notranjim lastništvom in delavskim soupravljanjem) in njihovo povezovanje v verige in grozde, ekološka naselja, civilno-družbene skupnostne pobude… Naj dobre prakse služijo kot navdih in spodbudo za prenos v druge dele Slovenije!

Navdihujoče prakse so predstavljene v katalogu dobrih praks 2016 Dovolj za vse: Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, ki so ga pripravile organizacije Umanotera, Društvo Focus, Inštitut za politike prostora, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij.

 

Podobni članki

Varčevanje toplotne energije

Z zemeljskim plinom dobite več

Oskrba z zemeljskim plinom postaja vedno bolj priljubljena, saj vse več ljudi prepoznava njegove prednosti pred drugimi energenti. Zemeljski plin lahko uporabljamo tako v industriji kot v stanovanjskih objektih, z njim lahko ogrevamo prostore, uporabljamo ga tudi za kuhanje in pripravo tople sanitarne vode. Njegove...

Toplotne črpalke in klimatske naprave Mitsubishi Electric

Toplotne črpalke Ecodan Mitsubishi Electric v izvedbi zrak-voda so izjemno učinkovite, tihe in energetsko varčne v delovanju, zato so v samem svetovnem vrhu.

Kako izbrati pravo ogrevalno toplotno črpalko?

Kako se lotiti prenove ogrevalnega sistema? Katero rešitev izbrati? Kateri sistem ogrevanja oz. energent je najboljša izbira? Vam je pomembno udobje? Imate radi tople radiatorje? Raje...

Delovanje toplotne črpalke - toplotni stroj

Ali znate podrobno razložiti kako deluje vaš televizor? Ali pa mobilni telefon? Kako je možno, da lahko sredi tuje države v nekaj sekundah pokličete domačo številko.

GRADNJA IN OBNOVE

Primer opečne Solinterra ničenergijske hiše

Predstavljamo prvi primer Solinterra hiše - izkoriščanje toplote zemlje in sonca in preprečevanje uhajanja toplote iz notranjosti

Prava cena pasivne gradnje

Pregled, meritve in resnični stroški gradnje pasivne hiše so vzeti iz diplomske naloge Vesne Petrovič, ki v montažni hiši tudi stanuje. Stavba za ogrevanje,...

Pasivna hiša z integrirano sončno elektrarno

Integrirana sončna elektrarna na pasivni hiši telovadca proizvede osem tisoč kilovatnih ur, hiša pa porabi pol manj, da bi z njo lahko napajal še manjši električni avto.

Štiri gradbene izolacijske napake

Na sejmu v Celju, so imeli svojo stojnico tudi energetski svetovalci. Obiskovalci so jim lahko predstavili svoja vprašanja in probleme, strokovnjaki pa so odgovarjali in obiskovalcem nato svoje ogovore poslali domov še...

ELEKTRIČNA ENERGIJA

Kako deluje samooskrba z električno energijo – net metering v Sloveniji

Samooskrba z električno energijo je regulirana z Uredbo za samooskrbo gospodinjstev, ki  velja od januarja 2016 in predstavlja temelj net metering sistema, pri čemer se delovna energija proizvedena v sončni elektrarni in porabljena energija na istem odjemnem...

Sončne elektrarne: nosilnosti konstrukcije, osončenost strehe

Pozimi je upoštevana obremenitev sončne elektrarne z debelo plastjo snega, zato je za vsako normalno ostrešje teža modulov zanemarljiva. Dodatna obremenitev s sončno elektrarno...

Ogrevanje hiše s samooskrbno električno energijo

S sprejetjem Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov (Net metering), je možno z vgradnjo mikro sončne elektrarne na streho objekta, v večji meri znižati stroške za ogrevanje.

Sončne elektrarne za samooskrbo - kaj vas utegne zanimati pred izgradnjo

Sončne elektrarne za samooskrbo so donosne in za gospodinjstva zelo mikavne investicije, v luči nove državne uredbe o samooskrbi z električno energijo pa je mogoče ugodno subvencijo, razen za sončne elektrarne,...

Aktualne novice

Blagovna znamka JUPOL letos praznuje 50 let

Družba JUB v letošnjem letu obeležuje častitljivi obletnici – 100-letnico imena JUB in 50 let blagovne znamke JUPOL. Blagovna znamka JUPOL, ki je v preteklih 50 letih postala sinonim za kakovostne notranje zidne barve, je tesno povezana z razvojem podjetja.

Branje revije Varčujem z energijo prijaznejše bralcu

V novembru je izšla nova, 63. številka revije Varčujem z energijo. Revijo lahko naročite na dom ali podjetje za stroške odpreme in poštnine, vsebine pa so na portalu www.varcevanje-energije.si dodatno dostopne...

Še iščete ideje za obdaritev vaših partnerjev in družine?

Darila podjetja Oven so drugačna, skrbno izbrana in namenjena širokemu krogu uporabnikov. So praktična, cenovno dostopna in življenje resnično olajšajo na vsakem koraku. Z njimi si lahko popestrite prosti čas, so...

GBC Slovenija v Ljubljani uspešno izvedla tretjo trajnostno konferenco

Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija je  27. septembra, v svetovnem tednu trajnostne gradnje, organiziralo tretjo letno trajnostno konferenco, ki je v prostorih Zavoda za gradbeništvo Slovenije...

Prezračevanje, klimatizacija

Prezračevanje Lunos - novi ventilatorji Silvento

Kopalnica je prostor, v katerem je zaradi prhanja, kopanja, delovanja pralnega stroja in morda še sušenja perila vedno veliko vlage. Z odpiranjem oken se je znebimo le malo, preostala zastaja v kopalnici ali prehaja v druge prostore v stanovanju in povzroča nevšečnosti.

Zima in pametno prezračevanje

Če hočemo doseči ugodno bivalno klimo v prostorih, bomo v Sloveniji morali ogrevati stavbe skoraj osem mesecev. V tem času samo občasno odpiramo okna in zračimo stanovanje, saj želimo za ogrevanje porabiti čim...

Solarni toplozračni kolektor SolarVenti® - brezplačno prezračevanje ter...

V Osnovni šoli in vrtcu Muljava (Ivančna Gorica) se je izvajala celovita energetska prenova, v sklopu te so pa na prostore učilnic na južno stran stavbe namestili solarne toplozračne kolektorje SolarVenti SV14,...

Prezračevanje prostorov v kurilni sezoni

V času kurilne sezone s pravilnim prezračevanjem prostorov vzdržujemo kakovosten zrak pri ugodni temperaturi. Večina gospodinjstev prostore prezračuje z odpiranjem oken in vrat. V Ljubljani je čas prezračevanja...

Varčevanje vode

Zbiralnik deževnice - banka lastne deževnice

Okoljske ekstreme z močnimi nalivi in sušnimi obdobji smo si povzročili sami. Sami lahko tudi ukrepamo in z enostavnimi ukrepi omilimo posledice.

Pitna voda v 7 točkah

Za nas samoumevna pitna voda je v svetu vedno bolj redka dobrina, čeprav smo načrtovali ravno obratno. Dostop do čiste vode in urejen sanitarni sistem pomeni zdravje za otroke in družine, možnost šolanja, dela in...

Nova vrednost deževnice

Na področju deževnice se dogaja nekaj zanimivega. V začetnem obdobju vgrajevanja rezervoarjev so bili pomembni prihranki, prikazani v denarju. Sedaj se doktrina spreminja. Danes prihranki še vedno obstajajo, ugodni...

Kakšno vodo pijete?

Analize kažejo, da vsa pitna voda vsebuje klor, pesticide, organske kontaminante in težke kovine. Onesnaženje vode je posledica onesnaževanja predvsem zaradi industrijske in neekološke kmetijske dejavnosti. Število...

ZELENA MOBILNOST

Testna vožnja z električnim kolesom je preprosto navdušujoča izkušnja

Ste že preizkusili električno kolo? Podjetje Oven nas je v sklopu Evropskega tedna športa v Mariboru...

3,2 milijona e- avtov že na cestah

Trenutno jih je že več, saj so številke stare nekaj mesecev. Od teh jih 1,2 milijona vozijo Kitajci, 750.000 Američani, Nemci so na osmem mestu z 93.000 vozili. Krivulja prodaje strmo raste, saj smo letošnje leto...

Električna vozila - svet na baterijski pogon

Trenutno se nahajamo v času globalne evolucije energetskih sistemov, ki postajajo čistejši in bolj razpršeni. Energijo proizvajamo, shranjujemo in razdeljujemo vedno bližje končnemu porabniku.

Električno kolo: ne razvada, ampak dobra navada

Prva električna kolesa so luč sveta ugledala že pred več kot stoletjem – z zelo potratnimi elektromotorji, ogromnimi baterijami in zelo kratkim dometom, komaj kaj več kot kilometer. Sodobne različice odlikujejo...

Inštalacije

Aktivno talno ogrevanje –  topla tla že v 10 minutah!

Sistem talnega ogrevanja Actifloor je ustvarjen za izpolnjevanje sodobnih zahtev bivanja. Združuje najboljšo učinkovitost s kratkimi časi segrevanja in elegantno obliko. Actifloor je rezultat znanstvenih študij in intenzivnih opazovanj navad uporabnikov in odziv na spremembe v sodobnih bivalnih...

Tako lahko lastniki varčujejo

Fosilna goriva se bodo zagotovo dražila, kar naredi obnovljive vire energije za ogrevanje objektov še bolj zanimive. Pri tem so zelo priročne toplotne črpalke, čeprav niso...

Naprava proti zmrzovanju na posebno zasnovani vrtni pipi

Varnostna naprava proti zmrzovanju vam prepreči nastajanje ledu v zunanjih pipah in tako preprečuje nastanek morebitne škode v ceveh pri vodovodnih napeljavah zunaj objektov in namakalnih napeljavah.

Cenovno ugodno talno ogrevanje Uponor Tacker

Talno ogrevanje Uponor za brezkompromisno ugodje z fleksibilno cevjo za prilagoditev vsem tlorisom prostora in prijetno porazdelitev toplote. Uponor Tacker je sistem za talno ogrevanje, ki se prekrije z...

Najbolj brano

 IR ogrevanje je globalno uveljavljeno več kot 80 let. Zaradi nizkih cen fosilnih goriv in globalne prevlade teh energentov,  v preteklosti povpraševanja po IR ogrevanju praktično ni bilo

Veliko je govora o toplotnih črpalkah za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, prednostih, povračilu investicije, vplivih na okolje, načinu izračuna potrebne moči toplotne črpalke in podobno.

Ponudniki storitev vrtanja dandanes ne ponujajo več samo vrtalnih oz. rudarskih del, ampak ponujajo vse bolj celovite storitve. Cene na trgu se razlikujejo, vendar pa so ponudniki (vrtalci) razmeroma prilagodljivi in odzivni na povpraševanja.

Letošnja zima je pokazala zobe bolj kot smo vajeni, tako da so tudi stroški za ogrevanje  v večini domov višji kot v preteklih zimah.

Eko sklad je pred kratkim objavil javni poziv, namenjen dodeljevanju nepovratnih sredstev fizičnim osebam za naložbe v naprave za samooskrbo z elektriko.Slednje je pričakovano povečalo zanimanje za postavitev takih naprav, hkrati pa seveda sprožilo vprašanja o tem kaj samooskrba z elektriko sploh je, kako deluje...

ponudniki toplotnih

SVEŽ PREGLED TRGA ZA TOPLOTNE ČRPALKE ZRAK – VODA

S klikom na posamično podjetje dostopate do tehničnih karakteristik ponudnikov TOPLOTNIH ČRPALK zrak – voda

fotovoltaicne-elektrarne

SONČNE ELEKTRARNE

Posodobljen akcijski načrt OVE za sončne elektrarne predvideva cca. 10% rast letno. Do leta 2020 naj bi dodatno inštalirali 161 MW sončnih elektrarn. S sprejetjem Uredbe o samooskrbi…
ogrevanje

PREHOD NA TOPLOTNE ČRPALKE

Toplotne črpalke prestrezajo energijo zemlje, zraka ali vode. Ob primerjavi sistemov za toplotne črpalke lahko kljub višjim stroškom investicije…
pasivna-hisa

PASIVNE IN SKORAJ NIČ - ENERGIJSKE HIŠE

Za ogrevanje, hlajenje, pripravo tople vode, klimatizacijo in razsvetljavo v pasivni ali skoraj nič - energijski hiši potrebujejo tako malo energije…
Gradnja in obnove

DOBRA PRAKSA GRADNJA in OBNOVE

Do leta 2020 naj bi po evropskih smernicah, ki jim sledi tudi Slovenija, razvoj gradnje energijsko učinkovitih stavb dosegel nivo skoraj nič – energijske hiše.