Okoljsko prilagajanje – Slovenija je OK

Organizacija Global Adaptation Institute že desetletje opazuje in ocenjuje zmožnost prilagajanja posameznih držav na klimatske spremembe. Čas divjega napredka razvitega sveta osnovanega na izčrpavanju nepovratnih dobrin planeta se zaključuje, posledice pa bomo nosili vsi. Okoljske spremembe so dejstvo, ki ga kratkoročno ne moremo spremeniti, se jim pa lahko poskusimo prilagoditi. Posebej opozarjajo, da bo način »delajmo kot da je vse v redu« v resnici ogrozil prihodnost in napredek, kakršnega bi želeli doseči.

 

Organizacija Global Adaptation Institute že desetletje opazuje in ocenjuje zmožnost prilagajanja posameznih držav na klimatske spremembe. Čas divjega napredka razvitega sveta osnovanega na izčrpavanju nepovratnih dobrin planeta se zaključuje, posledice pa bomo nosili vsi. Okoljske spremembe so dejstvo, ki ga kratkoročno ne moremo spremeniti, se jim pa lahko poskusimo prilagoditi. Posebej opozarjajo, da bo način »delajmo kot da je vse v redu« v resnici ogrozil prihodnost in napredek, kakršnega bi želeli doseči.

 

izpusti


Kdo vodi in kako presoja

Organizacijo sestavljajo eminentni znanstveniki, profesorji znanih univerz, nekaj strokovnjakov, ki so bili šefi v Svetovni banki in bivši predsedniki nekaterih držav. Države presojajo najprej v smislu ogroženosti s stališča preskrbljenosti z vodo, hrano, delovanje zdravstvenega sistema, lege glede na nadmorsko višino, dostopnosti virov energije in transportne zmogljivosti. Sledi presoja treh vidikov pripravljenosti, prva je ekonomska kjer presojajo poslovno in monetarno okolje, druga je politično vodenje, stabilnost in nadzor nad korupcijo, tretja je socialna, kjer presojajo zakonodajo, izobrazbo in trg dela. Seznam točk za presojo je seveda obširnejši, našteli smo le nekatere. Podatke nato predelajo v programu, ki rezultat poenostavljeno predstavi v kvadratnem grafu, ki je razdeljen na štiri  polja. V njih prikažejo GAIN Index (Global Adaptation Index) in pri tem smo se kar dobro odrezali.

 

okoljsko_prilagajanje1
okoljsko_prilagajanje2


Sledil bo Adaptometer

Raziskavo in ocene bodo še razširili. Iz različnih baz podatkov bodo ugotavljali še, ali v posamezni državi razumejo klimatska tveganja, kakšna je politična volja za reševanje, ali obstaja družbeni dialog glede prilagoditev in ali so v proračunu sredstva za izvedbo prilagoditev. Upajo tudi, da bo uvrstitev na lestvici vzpodbudila vodstva slabše uvrščenih držav, da več sredstev namenijo za priprave na prihajajoče okoljske spremembe. Slovenija je v zadnjih letih napredovala za nekaj mest, zadnje tri države na lestvici pa so 159 – Burundi, 160 – Zimbabve in 161 – Centralnoafriška republika.

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI