Podnebne spremembe: slabša napoved za Slovenijo

Podnebnih sprememb ni več mogoče spregledati, priča smo vse bolj pogostim in širše izraženim ekstremnim vremenskim dogodkom.

Kakšno tveganje podnebne spremembe pomenijo za Slovenijo, kaj nam bo prineslo 2 °C, namesto 1,5 °C, toplejše Zemljino površje , kaj lahko pričakujemo ob nadaljnjem segrevanju planeta?

 

Podnebne spremembe so fizikalno izmerljivo dejstvo

Podnebne spremembe so tako očitne, da jih ni več mogoče spregledati, priča smo pogostejšim in širše izraženim ekstremnim vremenskim dogodkom. Po napovedih strokovnjakov ne bomo uspeli do leta 2050 omejiti dviga globalne temperature znatno pod 2 °C, v primerjavi s predindustrijsko dobo, kot je določal Pariški sporazum. To pomeni, da lahko v prihodnje pričakujemo huje izražene podnebne spremembe in več hujših težav povezanih z njimi.

 

Podnebne spremembe

Na Globalno segrevanje in podnebne spremembe najbolj vplivajo toplogredni plini, ki jih je predvsem zaradi izpustov iz termoelektrarn in prometa čedalje več, intenzivnost izpuščenih emisij pa pomeni težko obvladljive posledice.

 

Globalno segrevanje s pol dodatne stopinje na planetu vse spremeni

Zaradi trenutnega hitrega segrevanja planeta vse kaže na to, da bomo globalno presegli oba cilja (1,5 °C in 2 °C). Vendar kljub temu, da smo si zadali cilj omejiti dvig temperatur do 1,5 oziroma 2,0 °C, bodo spremembe temperatur na kopnem večje kot nad morji. Še posebej večje bodo v nekaterih območjih zmernih in visokih geografskih širin severne poloble. Med obema zastavljenima ciljema je na kopnem razlika višja za 0,5 °C. Razlika med scenarijema, 1,5  in 2  °C, bo v nenadnih spremembah pogojev za življenje na regionalnem nivoju.

 

Kako hude podnebne spremembe čakajo Slovenijo?

Slovenija je kljub majhnosti podnebno ena bolj raznolikih držav v Evropi, saj se nahaja na prehodnem območju med V in S delom Evrope ter Sredozemljem in ima značilnosti obeh podnebnih pasov. Na primer, poletje je lahko bolj vroče kot drugod po Evropi, zime pa nekoliko toplejše kot drugod. Vendar pa tudi padavine ni mogoče enako porazdeliti po celotni državi; na primer Sredozemski del običajno prejme manj letnih padavin kakor severne regije Slovenije s povečanim pritokom dežja. Razlike med posameznimi regijami bodo šle skupaj z reliefno pestrostjo tega območja – gorato hribovita območja bodo verjetno dobila več dežja od ravnin ali dolin, ter tudi več vetra od morja.

Zadnje desetletje smo priča pogostejšim hudourniškim poplavam v toplem delu leta ter pogostejšim in močnejšim neurjem s točo in močnim vetrom.  V zadnjih 60 letih se je moćno spremenil padavinski režim. Pozimi se pojavlja vč poplav, te pa so močnejše, kot smo jih vajeni. Povprečna višina snežne odeje je nižja za polovico, enako velja za količino zapadlega snega, po napovedih pa naj bi v letu 2100 ledeni dnevi celo izginili.


Če primerjamo stanje danes, s predvidenim stanjem v letu 2100, je najbolj ekstremna predvidena količina tropskih noči. Tropskih noči naj bi bilo skupno kar 40, ko minimalna temperatura ne pade pod 20 °C.


Podnebne spremembe v Sloveniji

Podnebne spremembe se v zadnjih 60 letih v Sloveniji kažejo z očitnimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Do konca stoletja naj bi se zaradi podnebnih sprememb ob trendih, ki so se izkazali v preteklosti, število vročih poletnih dni povečalo iz 31 dni na skupno 76, za več kot desetino pa tudi najvišja dnevna količina padavin. Ekstremni vremenski pojavi so očitni, v prihodnosti meteorologi napovedujejo zaostritve.


S podnebnimi spremembami nas čaka bistveno bolj črna slika, če nam omejevanje izpustov ne bo uspelo. V tem primeru bi se lahko temperatura v Sloveniji do konca stoletja dvignila za od 5 do 6 °C, v primerjavi s temperaturo konec 19. stoletja. Tega pa si gotovo nihče ne želi dočakati. Še tako veliki podnebni skeptiki bi morali biti zaskrbljeni.


Dejstva o tveganjih, če podnebnih sprememb ne omejimo

Pri padavinah smo na prehodu med Sredozemljem, kjer se napoveduje manjše količine padavin in pogoste suše ter severnimi hribovitimi področji, kjer bodo letne količine padavin večje. Zaradi reliefnih značilnosti in podnebne raznolikosti države lahko med posameznimi regijami pričakujemo različne spremembe.  Segrevanje planeta sicer ni povsod enako izrazito, odvisno je od geografske širine in značilnosti zemeljskega površja (kopno / voda). Največje spremembe podnebja je v splošnem za pričakovati na skrajnem severu Zemlje, vendar pa bo razmerje, med podnebnimi spremembami in naravno spremenljivostjo, največje blizu ekvatorja.

Hkrati padavine ni mogoče enako porazdeliti po celotni državi; na primer Sredozemski del bo ob tako spremenjenih podnebnih vzorcih zelo verjetno dobil manj letnih padavin kakor severne regije Slovenije s povečanim pritokom dežja. Razlike med posameznimi regijami bodo šle skupaj s reliefno pestrostjo tega območja – gorato hribovita območja pa bodo verjetno dobila več dežja od ravnin ali dolin ter vetra od morja.

 

Podnebne spremembe v Sloveniji poplave morja Piran

Podnebne spremembe ogrožajo slovensko obalo, morska gladina se je v zadnjih 20 letih dvignila v povprečju za več kot 4 milimetre na leto, v zadnjih 60 letih pa za 11 centimetrov. Vir fotografije regionalobala.si


Segrevanje ozračja se zaradi podnebnih sprememb povečuje, v nekaj desetletjih bi lahko presegli oba cilja (1,5 °C in 2 °C), je razvidno iz poročila, ki ga je izdal ARSO.


Pri globalnem cilju 2,0 °C v Sloveniji pričakujemo dvig temperature za okrog 3 °C nad temperaturo konec 19. stoletja, kar pomeni, da se bodo vročinske obremenitve še stopnjevale. Moč in dolžina vročinskih obdobij se bo še povečala. Na primer, v prihodnjih dvajsetih letih se bo število dni, ko temperatura zraka preseže 30 °C, povečalo za okrog 10 dni na leto. Zimske padavine se bodo okrepile, vendar zaradi višjih temperatur v obliki dežja.


Tako pri temperaturnih kot padavinskih spremembah lahko v Sloveniji pri globalnem cilju 1,5 °C pričakujemo znatno manjše posledice kot pri cilju 2,0 °C. Stopnja podnebnih sprememb bo zlasti v drugi polovici 21. stoletja močno odvisna od izpustov toplogrednih plinov.


Dvig morske gladine – največje tveganje podnebnih sprememb

Dvig morske gladine v zadnjih desetletjih spada med bolj nevarne učinke podnebnih sprememb, za kar bi nas moralo resno skrbeti. Razloga sta temperaturno raztezanje vode in taljenje ledenikov. Zelo zaskrbljujoče je, da se je v zadnjem stoletju gladina morij dvignila za okrog 20 cm, trenutni trend dviga gladine morij znaša 3 do 4 milimetre na leto. V Sloveniji meritve od  l. 1960 kažejo 10 cm dvig gladine morja, ter trenutni 5 mm letni trend dviga. Napoveduje se, da se bo gladina morij do konca stoletja v svetovnem povprečju zvišala za nekaj decimetrov, predviden dvig, po zastavljenem scenariju dviga temperature za 1,5 °C, pa je bil približno en decimeter.

 

Podnebne spremembe pospešujejo nalive, vročino in suše

Ob današnjem trendu globalnega višanja temperatur zraka, bomo v Sloveniji ob koncu  21. stoletja imeli v povprečju skoraj 30 več vročih dni kot danes. Na Primorskem in nekaterih drugih področjih, lahko tudi več kot 40. Temperatura zraka bo lahko v poletnih mesecih več kot mesec dni vztrajala nad 30 °C, na nekaterih območjih tudi še dlje časa. Zaradi močno povišanih temperatur se bo spremenil režim padavin, v poletnem času se bo pojavljalo več neviht z močnimi nalivi ter daljša sušna obdobja, v zimskem času pa bodo pogostejše padavine brez snega.

podnebne spremembe

 Zaradi podnebnih sprememb so ekstremni vremenski pojavi resna grožnja človeštvu, tvegamo izgubo mnogih ekosistemov, ledenikov ter številnih rastlinskih in živalskih vrst. Potreben je takojšen preobrat na vseh področjih človekovega delovanja, predvsem pa zavesti.

vir – ARSO

Več iz teme:

POVEZANI ČLANKI